2007 - Hitrostni rekord

Vsako leto ga z veseljem pričakujem, saj je Sušac ostal moje edino pravo jadranje in morski dopust hkrati. Ne preživljam ga sicer z domačimi, a tako že mora biti.
Z Markom smo se spet dogovorili za odplačilo s servisom motorja, na poti pa itak urediva celo barko in jo usposobiva za eno leto. Če je ne bi midva vzela na Sušac, bi se v treh letih tako razpadla, da ne bi bila več sposobna plovbe. Letos je bilo toliko malenkosti, da ne vem, kako bi se poleti Marko in kompanija vozili po morju (jambor, vse luči, zadnja pripona, lani krmilo, semeringi, letos tudi prednje okno, drugo leto bo WC, električna plošča...) Meni je tako prav, ker uživam, če lahko kaj uredim na BB.

Iz Cresa ob 2. uri zjutraj po odojku in cvičku in čez 23 ur prispeva v Sukošan (Kukljica). Dva dni zaradi juga počivava in delava na barki. Naša BV medtem sameva na pomolu Meridijana.
Naslednja destinacija je Kremik, kjer je cena 200 kun (Sukošan 300), je pa zelo lepa marina. Bobovište je obvezna destinacija, brez katere Sušac ni popoln. Danko iz Konobe Vala naju že nekaj let pričaka na pomolu - le kako ve kdaj prideva? Veževa se za njegovega Marinera in naslednji dan zamenjava propelo in mrežico na ograji. Dejan se vrže še na bokobrane, ki še nikoli doslej niso bili tako zanemarjeni. Barka je uglancana in pripravljena za Split. V Mornar prideva šele ob 17. uri, čez dobro uro pa je Sapa že skuhal janjetino z bobom - fenomenalno. Stari znanci, vsi smo veseli srečanja. Miljenko je res pozoren, vzame si čas samo za naju kljub frki okoli regate. Prijavljenih je 25 bark, napoved pa je bolj na jug z veliko vetra - upozorenje na 35 - 40 kn.

Jure nama je poslal Geronima.

Štart je v krmo, a ne dvigneva spina - enotna sva si, da za 500 m izgubiva preveč časa z  menjavo. Kljub temu nama gre kar dobro z genovo, ki je za silo usposobljena. Skupaj jo drži samo še čudež. A potem se na obratu pod Sustipanom dotakneva boje (smeh publike), a kaj, ko imava premalo izkušenj, živci pa naredijo svoje. Elan 40 naju stiska, zato prehitro obrneva in narediva 360. Ta Elanka je potem za kazen ves čas vozila zadaj in tudi v cilj je prišla za nama.
Proti vratom lepa orca do višine rta Brača, nato pa malo bonace. V jugu bolje vleče Brač kot Šolta. Letos imava na srečo izposojen večji flok št. 2 (laminatno jadro), ki nama ga je posodila Muca. Zelo dober je, bolj ploščat, močan, lepo krojen. Ta naju je vlekel celo regato, le štart in cilj sva peljala z genovo.





Na Pelegrinu sva ob 17., pred Hvarom pa ob 19. saj greva po kanalu do konca, ker oceniva, da je v kanalu bolj mirno kot zunaj in lepo vleče.

Iz kanala proti Sušcu v kursu 180 na desni rt otoka. Piha jugo, 12 - 14 kn, valovi so, a ne grozni, barka pa gre lepo okoli 5 kn. Tik pred Sušcem narediva edino križanje in ob 1:25 sva pod punto. Valov je kar nekaj, morje pa pod Sušcem zaradi juga postane čisto zmedeno in razkopano, zato je problem z ritualom dobrega vina in za srečo razbijeva en kozarec. Noč je topla kot dan, prijetno je, malo naju je zalivalo, a ni bilo nič resnega. Bliska se sicer, a ne kaže na kaj hujšega. Ko obrneva nazaj, dobiva valove v pol krme in začne se hitrostni rodeo. Barka leti ves čas preko 6, max 7,9 kn, povprečje pa se s 4,7 do Pelegrina se dvigne na 5 kn. S tako hitrostjo še nisva potovala. Barka se je ves čas tresla od vibracij propelerja, na koncu pa je bila v kaljuži bela tekočina, ker je statvena cev spustila vodo in olje. Leti, da je veselje in zjutraj pred 6 uro sva že na Hvaru. V Paklinskem kanalu naju malo opere dež, ki pa ni dolgotrajen. Do vrat spet veter z boka, barka in midva pa uživamo v hitrosti nad 6 kn. Še nikoli ni šla v bok 6 kn!!! Vrata so odprta na stežaj a samo do Mrduje, nato pa klasično ugasne veter. Na srečo samo na kratko in dobro nadaljujeva do punte Brača, kjer naju spet pričaka močnejši jugo in skrajšava za dve roki. Pred ciljem podaljšava jadra in spet dvigneva genovo. Približno ob 9:30 sva v Splitu. Za 5 ur sva izboljšala najin najboljši čas. V kutič sva prišla, ko juha sploh še ni bila kuhana, ostalo pa nama je več kot polovica sendvičev.

Krasen, nepozaben Sušac! Darko je potolkel rekord za 10 minut. Nikomur se ni nič zgodilo in vse je bilo odlično. Midva sva peljala zelo lepo, zelo hitro in varno. 

Vračanje one man band: Split - Primošten - Vodice - Lošinj - Cres

Zapis za uradno objavo na spetni strani JK-Merdijan

Letošnja regata »Sušac 100x2«, kot se uradno imenuje, saj je to 100 milj dolga regata za jadrnice z dvema članoma posadke, je bila najhitrejša regata med vsemi 12. regatami doslej. Z novim rekordnim časom 13:32:52 sta bila na letošnjem Sušcu najhitrejša Darko Prižmič in Igor Piacun na AA HPB (GP 42), sicer druga po korigiranem času, a zmagovalca Sušca v korigiranem času sta Krešimir Drakulović in Matko Polić na T-Zombix (Asso 99), tretje mesto pa je pripadlo legendarni posadki Sušca Miljenko Nikolič – Neven Galič na Izazivaču (Quarto).

Sušac je nekaj posebnega: niti ena regata ni enaka drugi, pogoji so vsakič zelo različni. Obpluti Sušac in se skozi Splitska vrata vrniti v Split je za najino 6,5 m dolgo Barko Barko pravi podvig, za naju pa to predstavlja tudi potovanje iz Cresa v Split in nazaj ter nepozabno druženje s prijatelji vetra in morja, ki se zbirajo okoli JK Mornar. Devetkrat je že bila na Sušcu in še bo šla. Dvakrat doslej nisva končala regate: prvič sva obstala v spiltskih vratih: enostavno naju je s polnimi jadri porinilo nazaj v Brački kanal in nato sva po 33 urah jadranja od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj poizkušala na vse načine priti skozi, a nama enostavno ni bilo dano. Tako je to, enostavno se zaprejo vrata, vetra ni, tok pa te ne spusti skozi; in to po 33 urah jadranja… Drugič sva morala Sušcu priznati svojo majhnost leta 2004, ko sva po 26 urah šele priplula do Sušca in nato niti z motorjem ne bi več ujela časovnega limita.

Letos so bile vremenske prognoze na jugo v jačanju, kar se je izteklo kot najboljša varianta za hiter Sušac. Takoj po štartu, ko se izpod Sustipana obrneš proti Splitskim vratom, se je pričelo lepo, hitro jadranje, a Splitski zaliv je muhast in v višini Brača sva prvič in edinkrat v regati ostala brez vetra, a na srečo ni trajalo dolgo. Skozi vrata sva v lahki orci odletela proti rtu Pelegrina in se odločila, da greva skozi Paklinski kanal, ker najini barčici ustreza mirnejše morje. Ob 19. uri obrneva svetilnik Pokojni dol pred Hvarom in se usmeriva proti Sušcu. Veter je topel, jugo 12 do 15 kn, barka se vpne v veter in valove, kurs 175 in krasno plujeva s hitrostjo preko 5 kn. Tudi valovi ne predstavljajo velike ovire za barko, ker so daljši in niso previsoki. Plujeva ves čas na levih uzdah do desnega rta Sušča, enkrat križava in že sva okoli Sušca. Običajno so na južni strani Sušca popolnoma drugačni pogoji kot na poti do njega, tokrat pa je jugo dovolj močan in se na Sušcu samo še stopnjuje, tako da letiva okoli njega, da je kaj. Valovi se povečajo, veter pojača do 20 kn. Pod južno punto se ob 1:30 javiva svetilničarju: »Lanterna Sušac, Lanterna Sušac, zove Barka Barka, zove Barka Barka…« To javljanje svetilničarju je za naju poseben ritual in ima poseben čar: običajno sredi noči, utrujena a vesela sporočiva svetilničarju, da vsa obrnila proti Splitu – in odpreva obredno steklenico predikatnega vina v čast Sušcu in Dejanu, ki enkrat takrat praznuje rojstni dan. 

Morja je kar dosti, vetra tudi, s polnimi jadri se spustiva proti Hvaru. Barka kar drhti pod obrati propelerja, ki se prosto vrti in strese barko vsakič ko preseževa hitrost 7 kn. Barka poleti skoraj 8 kn, kar je za najino barčico že pravi podvig. Ob 6 uri zjutraj sva spet pri Paklenih otokih. Jugo malo popusti samo na rtu Pelegrina, kjer naju opere ploha, nato pa se veter spet dvigne in v Bračkem kanalu morava prvič skrajšati za dve roki, a barka ves čas leti več kot 6 kn. 

V Splitskih vratih tokrat ni težav, saj jugo drži vse dokler ne prideva do Mrduje, tam pa malo popusti. Ob Braču se kaže več vetra, zato bliže Braču plujeva proti rtu Brača, kjer pa bočni veter spet tako pojača, da skrajšava za dve roki. Split je tik pred nama, ura je 9 zjutraj, midva pa skoraj v cilju. Še nikoli doslej nisva  bila tako hitra; najin najhitrejši prihod v cilj doslej je bil ob 14:25. Tik pred ciljem spet pade veter, da dvigneva vsa jadra in ob 9,30 prispeva v Split.

Sušac je nekaj posebnega, nekaj kar te vedno vleče, da se pridružiš zanesenjakom iz JK Mornar iz Splita, ki z velikim guštom, zanosom in odgovornostjo organizirajo regato, najlepše pa je videti mlade optimiste in kadete, kako z veseljem delajo podnevi in ponoči za to regato.

Hvala vam, Mornarevci, za vse Sušce doslej.

2008 - Z dvema pentama na pot

Težave z motorjem: ker je zaribal bat na BMW, se nisva mogla veseliti Sušca kot običajno. Do zadnjega dne pred odhodom nisva vedela, ali bova lahko šla z BMW ali s pento. Izposodil sem si pento, ki pa ni nikoli delovala, je pa ves čas služila kot model za popravilo naše stare pente.
Odojek, cviček in dva motorja v polni R5. Do zadnjega nisva mogal kupiti niti hrane, ker ni bilo gotovo, ali bomo sploh imeli akumulatorje, elektriko in hladilnik... Akumulatorji popolnoma prazni, potrebni zamenjave, prognoza jugo, po Dejanu u jačanju, tako da se odločiva za direktnega. V soboto do Osorja, potem pa do Šolte. Vmes sva 20 krat razkopala motor in ga na srečo vsakič pripravila do tega, da je spet delal. Nazadnje sva ga razkopala pred Ždrelcem: delal je samo pod ler gasom, zato je Dejan predlagal, da greva skozi Ždrelac do Sukošana in bova v Meridijanu probala srečo z mehaniki. A imela sva eno ribico in se odločila; najprej pojeva ribo z blitvo, potem se pa odločiva. Lačen si full drugačen in razpoloženje se po večerji dvigne. Spet razkopljeva motor, ki spet kresne in od takrat dalje do Rogoznice deluje kot ura. Tik pred pomolom spet srkne in kar nekaj lokalnih šefov ga je skušalo prepričati, da bi vžgal. Ker nisva imela akumulatorja, sva vozila brez luči in bi naju skoraj povozil ribič, ki nama je glasno preklel vso rodbino. Nato sva na pramac privezala čelno svetilko...

V Rogoznico sva šla po gorivo, ki ga seveda tam ni bilo. Nadaljujeva v Trogir, kjer taknava in potem do Stomorske na Šolti. Izredno lepa lučica, prijazno okolje, privez 12 kun/m, rekel bi malo večje Bobovišče.
V Vratih ujameva prvi pravi ulov: Falun, 1,5 kg. Danko ga skoraj kremira, a je vseeno kar okusen, sva se pa zelo bala zanj...Danko redno menja konobarice, a letos ima Bobota, zato se je upalil na turistke: "ključ mu je u đepu..."

Split je klasika: prijetno in domače. Morda že malo preveč čutiva dihanje kluba in čutiva driblanje v klubu, v katera se zapleta tudi Miljenko, kar ni ravno prijetno. Za regato Miljenko izglasuje time limit do nedelje zjutraj, zato kupiva 14 sendvičev pri Popaju, ki so odlični.

Regata:
Morsko prase
Štart regate zamuja, ker celo dopoldne dežuje. Ob 13. štartamo, tokrat tudi midva s špinom, zato so na boji za nama nekatere barke. Spet je tu barka iz Ane, ki celo regato nekaj motovili okoli naju. Na boji Duh Ultre trči v Muco Maco, 4 odstopijo, tako da nas 28 poleti k Vratom. Spet je bolje vlekel Brač, veter pa je bil nekje med levantom in jugom. Do Pelegrina krasno, potem pa sva orcala in izgubljala višino po Paklinskem kanalu do Pokojnog dola. Tok je izredno močan, zato imava realni kot 130 stopinj.  Obrneva proti Sušcu, a piha jugo direktno z njega, zato greva namesto 170 na Sušac v smer 210. To ni bila prava odločitev, ker je bil bliže Korčule napovedan levant. Po 8 miljah obrneva h Korčuli, kjer veter kmalu res obrne v levant in lepo pičiva. Na Punti Sušca naju dohiti neka velika barka, verjetno je Altopo, a se ne izda, ANA pa je tik pred nama. Sušac obrneva ob 3:30, a letos se prvič ne javljamo svetilničarju. Povprečje do Sušca  je bilo 4,2. Barka nazaj leti še hitreje: imava novo jadro - nevenko, flok iz laminata, ki nama ga je posodila Muca. Ta drži formo in barko vleče mezzonave 6 kn. Greva skozi Ždrelac in v Paklinskem kanalu dvigneva nevena. Splitska vrata so odprta na stežaj, zaliv je brez bonac in v cilju sva ob 14:15. Najin drugi najhitrejši sušac doslej. Morda je k hitrosti pomagalo tudi to, da je bila barka brez notranjega motorja.
  
O fešti nič, ker se je Marijan Ban zabodel in končal v bolnišnici, potem ko je dočakal prvih 10 bark. Tudi Zuba dela pizdarije po kutiču, tako da je bolj komorno.

V Split po kombinaciji SLO-CRO-BMW, kaj veliko detaljev se niti ne spomnim, ker pišem po enem letu, a vem, da bi brez Sape obtičal v Splitu: on mi je pomagal rešiti izpušno cev motorja. Iz NM sem pripeljal motor, ga sam zmontiral in vžgal je v prvo. Vse je bilo eno samo čudo, a če imaš voljo in srečno zvezdo - ti vse uspe.

Vračanje one man band: Split - Kremik - Preko - Nerezine - Cres.

2009 - Barka vela se predstavi

Zapisa ne najdem, zato samo nekaj podatkov.
Na Cresu sva dobila BB v slabem stanju in predvsem brez motorja. Ima sicer pento, a ona je nenaznesljiva z atako dolgo pot. Zato sva po mestu iskala kdo bi nama posodil pento, da imava rezervo. V bistvu sem imel največji problem jaz. Ves čas je v meni kuhalo, ker bi moral sam BB nazaj v Cres s pento, kar ni noben gušt. Z enim samim motorjem se ne bi upal. Zato popoldne  pade odločitev, da bo treba po BV na Ugljan in se z njo poizkusiti na regati. Bila je nedelja, in ana jadranski magistrali skoraj ni bilo prometa. Tako mi je ostal v spominu počitek ob sončnem zahodu ob cesti in skoraj pol ure ni bilo nobenega avtomobila.


Tokrat so nam namestili trackerje, tako da so nas lahko spremaljali tudi na kopnu. Vse skupaj je bilo kar zgledno, saj sva ves čas imela družbo ostalih bark, kar je zanimiva izkušnja. Res da so naju manjše barke prehitevale, a taka je pač BV z nama vred. Do Sušca je šlo lepo v orco, saj je veter obračal, bil okoli 16 kn in nama ni bilo potrebno niti enkrat križati. Vračanje je bil bolj rodeo: veter je narasel preko 20 kn. Tu sva naredila tri napake: 

1. nekaj časa sva vozila samo s flokom: dokler je Dejan počival sem vozil na oba jadra in je šlo 8, tudi preko 9 kn, nato pa sem šel jaz počivat in sva spustila jadro in sva šla samo na flok s polovično hitrostjo.
2. Ker sem falil v nočni navigaciji in Dejanu predal napačno smer (spremljal sem luči velike ladje v prepričanju da so luči s Hvara), sva nekaj časa vozila preveč proti Visu.
3. Ker sva imela z enim samim jadrom velik zanos, nisva prišla v Ždrelac ampak sva šla okoli Vodnjaka.


Tako sva premijero z BV odigrala slabo in se temu primerno uvrstila. Dejan je bil tokrat drugič na regati slabe volje. Prvič me je napizdil v Vratih, ki sva jih odpeljala s špinom tik ob Braču, ne vem katerega leta že, morda 2001, drugič pa sem bil letos zaradi slabe nočne navigacije kriv za slab plasma.

       

2010 - Puntica 1.0

Cezza
Chooasa
Sušac
100x2

Letošnji Sušac je bil kratek - seveda kar se priprav tiče.

En teden pred regato sem se šele spomnil na majice, spakiral pa sem si šele zadnji večer. Ves čas pred regato je bil posvečen Issi, ki je za mojo odsotnost potrebovala ograjo okoli vrta, da bo lahko doma sama z mulci.

V torek prevzameva barko v Sutomiščici – Elan 333 Puntica. Dve roli, a dober motor. Leti 7 kn, tako da sva v zvečer že v Kremiku, kjer spiva po ta stari tarifi, v sredo pa tradicionalno Bobovišta. Danko časti psa z blitvo, ker midva nisva uspela ujeti nobene ribice. V četrtek v Mornar, kjer pa so se stvari zelo spremenile: izjava, da imaš vso opremo, ni plombiranja motorjev, testa radio postaje…

Štart ob 10 uri z vetrom v polkrmo. Lepo sva startava med prvimi, na prvi boji pa prišla v pravi đumbus, vsi naenkrat. Damir Višič se malo zaleti v nas, a ni hujšega. Tudi bojo obrneva brez težav in za nama je ostalo še nekaj bark. Res pozitivno, nisva čisto zadnja. Tudi Miljenko in Neven sta ob naju. vsi smo v bonaci in vsake toliko koga odpelje iz bonace, da vsi samo strmimo. Greva pod Šolto in orcava v družbi Satana in še 3-4 bark. Vrata so odprta na stežaj in s špinom izletiva v kanal proti Hvaru. Tam je dobra laška orca do Pelegrina. Veliko jih gre po prognozi pod Vis, kjer se pričakuje več vetra, midva pa se odločiva za Ždrelac in drito poroti Sušcu. Letiva s špinom, ves čas nad 7 kn, max sva dosegla pri 9,3 kn. Kmalu dvakrat štraorcava in tretjič morava pospraviti špin. Dvigneva ga spet pri Sušcu, ko veter pade pod 15 kn. Na S strani Sušca je morje mirno veter pa na refule. Nazdraviva dokler je mirno, potem pa okoli punte. Obrneva okoli 20. ure, prvič isti dan in še po soncu takoj nato v orco - NW veter okoli 18 kn naju tišči pod Korčulo, ker imava slabo orco. Veter počasi pada in ob dveh zjutraj sva pri punti nad Velo Luko ter obrneva proti Hvaru. Bonace, bonace…. Ob 8 zjutraj sva 2 milje od Pokojnog dola, ob 12. uri pa sva v višini Hvara. Vse gre zelo počasi in regatni pravi, da je v cilju le 8 bark, ostali pa po Aladinu naj ne bi imeli šans. Ravno tedaj se pri Pelegrinu dvigne maestral in spet letiva proti vratom. Vrata vzameva bliže Šolte in potem slediva ekipi barke Luna in njenim manevrom pod Šolto, ko sta skalala iz bave v bavo skoraj z vnaprej pripravljenimi jadri. Nekako se tudi midva izvlečeva v bolj konstanten NW veter. Spet letiva in okoli 16:30 sva v cilju.

Lepa, tipično Sušačka regata, v eno stran rekordi, v drugo bonace, ki trajajo ure in ure a se kljub 00:00 premikaš, le obupati ne smeš.

Hvala Sušac.!

2011 - Kratka epizoda doli i dugo vračanje

Barka Vela nas čeka pripremljena u Sutomiščici i u utorak popodne isplovljavamo (palamida na MACu) prema Kremiku, gdje pristajemo u 23 po staroj cjeni. Sledeči dan Bobovišta, bez ribe i sa izgubljenom opremom, tako da nam ostaje samo štap. U Bobovištima Danko ima konkurenciju, pa se malo trudi i preuređuje, konobarica bari mladiče, a glavna pesma joj je …………..e jebi ga, možda je Dejo zapamtio.

U Mornara stižemo oko podne i odmah nam Ozren sređuje jedro: šivanje kolotura na jedro i radi treči krat. Organizacija laganica, nema kontrole brodova, nema blokiranja motora i tako to, sve pomalo neozbiljno i na povjerenje.

Start po laganom maestralu u 12.00, Miljenko nas je čak terao, da oremo po startnoj liniji, ali se Deki ne usudi igrati među brodovima na oštro. Na prvu bovu stižemo u grupi ali smo na okretu pod Sustipanom opet skoro zadnji. Put nastavljamo prema Šolti, što se pokazalo za bolju variantu. Bonaca je bilo jako malo, pa u vratima opet nismo zadnji, nego je ostalo izza nas nekih 3-4 broda. Maestral se dobro držao i ljepo smo pičili put Pelegrina i kroz Paklenjake, pa tradicionalno kroz Ždrelac i evo nas na avtoputu za Sušac. Rea je daleko izza nas ali se odlučuje za variantu put Korčule u polu krme jer računa na jači vjetar pod Korčulu, što se i obestinilo. Na Sušac dolazimo oko 23 ali sa problemima na rolu, koji se ne otvara. Miljenko nam je 5 minuti prije starta posudio neku svoju genovu, koju nismo ni probali i izvodili smo svakojake improvizacije, da brod ipak nekako ide. Ali rola se na Sušcu nije otvorila, prije toga na Rtu na žene brod štraorcaje, jer nismo bili baš koncentrirani, jer je Deki prvi put slavio 60 godina. Na ruke odmotamo rolu koliko ide i okrečemo Sušac. A onda gotovo. Pod puntom smo stajali 2 sata i vozili se amo tamo, a bilo nas je u društvu barem 5 brodova. Tako se zibamo polako prema Paklenjacima i opet nas Rea školuje: ona je po laganom burinu otpala više prema Visu i na kraju nas debelo pretekla preko Vodnjaka dok smo se mi držali bliže Ždrelcu i više orcavali, ali smo na kraju obišli Vodnjak. Na Pelegrinu vidimo samo jednu jedrilicu koja ulazi u vrata i tako se i mi polako po laganom maestralu gibamo prema vratima. Vjetar je prosječno 5 čv a ne prelazi 7 čv. Vrata su nam bila široko otvorena i ušli smo po sredini kanala – u bonacu, kao obično. Oko 20 smo ušli u vrata a onda smo do jutra ganjali bavice pod Brač, i sa malim burinom ušli u Split u 3:13. U kutiču juhica i vredni dečki, koji nas čekaju unatoč ranoj uri.

Što reči nakon svega: učiti i još učiti!

Druga noč je bila mnogo jednostavnija od prve, jer za prvu noč se nismo baš dobro pripremili, a i Deki je bio pod adrenalinom zbog rođendana i svih čestitki, koje su stizale svaki čas.

Cure nam dolaze o subotu a fešta je bila u nedelju sa ribicama: orade, brancini, tuna.

2012 - Puntica 2.0

To je zapis po spominu, dva meseca po regati.

Ko prideva na Ugljan je Barka Vela na kopem z razbito krmo. To sva izvedela dva dni pred odhodom, a naju na srečo ni prizadelo, saj je Vedran Juretu za Sušac ponudili Puntico in ker on ni imel časa za regato, sva jo vzela midva. V ponedeljek zvečer z odojkom in cvičkom. Imava prtljage, da komaj stlačiva vse v avto, saj pridejo punce za nama in midva imava vse, kar potrebujemo za dopust, predvsem pa pijačo.

Klasična tura do Kremika, kjer pa letos prvič plačava privez in to zelo drago: več kot 400 kun. Drugi dan v Bobovišta. Ekipa ista, tudi kelnarica - mislim, da je Keka, se je vrnila, le na pomolu plačava, tako da sva za letos zaključila s pomoli.

V Splitu ni Miljenka, ker je odšel na regato 500x2, kjer je zmagal v kategoriji in bil absolutno tretji.

Neven je preselil firmo v zaledje in ga tudi ni, tako da nama ostane edino kutič in vsi, ki se zbirajo v njem.

Organizacijo so letos prevzeli starci kluba in zato ni nič več tako kot je bilo, dokler je bila regata gušt posameznikov. Vse je zadnji trenutek in tudi bovanov ni več, kar pomeni, da regata počasi umira.

Regata je tekla klasično: lep start, kar dobro nama je šlo, glede na to, da sva imela roll glavno jadro. Spet ne dvigneva genakerja, a to se nama dogaja vsako leto, ko sva z večjo barko, in zato v krmo do obrata izgubljava. V višini rta Gomilica na Braču se začne bonaca, ki naju je pestila skoraj do vrat. Vedran se je lepo izvlekel pod Bračem, midva pa sva ostala na sredini usmerjena proti Šolti in izgubljala. Tokrat sva šla prvič okoli Vodnjakov in imela kar lep konstanten veter do 15 kn. Praktično sva bila od Splitskih vrat dalje ves čas na istih uzdah, saj je veter obračal od zahoda proti jugozahodu in ves čas sva vozila laško orco. Hitrosti niso bile velike, plovba pa je bila lepa. Obrnila sva okoli pol dveh zjutraj v družbi štirih bark.

Nazaj je šlo brez večjih pretresov skozi Ždrelac in skozi vrata, nato pa sva spet padla v bonace, iz katerih sva komaj prilezla do rta Brača, kjer pa je pihnilo na vso moč in bi skoraj morala krajšat.

Nekaj zanimivih ljudi sva srečala, posebno Marjan in Marko z barke Bavaria 38 Mach.

Kaj povedat za konec? Fino, manj družabno kot običajno. Letos se je prvič zgodilo, da nisva šla zadnja spat. Ban je zamudil podelitev, ker se je igral z virtualno regato…

Vračanje...

2013 - Na Sušcu ob sončnem zahodu

Potovanje
Iz Sutomiščice se odpraviva v ponedeljek zgodaj popoldne in zvečer prespiva v uvali Kosirina na Murterju. Ujameva skušo, zjutraj pa naju v vrši počaka ugor. V vršo sva dala glave sardelic, ki sva jih prejšnji dan imela za kosilo. Pot nadaljujeva do Šešule, kjer še ni postalvjenih boj, zaliv pa je zelo obljuden posebej rpi obeh gostilnah, ki imata postavljene boje in ponujata v glavne peko, ta je zadnja leta šlager. V Maslenici je velika nova "high society" marina, v hotel preurejen starinski dvor z velikim negovanim vrtom. Idealno delovno mesto zame...

V Bobovištima je sedaj vse polno boj, tako da se moraš vezati na obalo. Midva se tokrat uspeva privezati na Marina, Dankov čoln. V Splitu je vskoraj vse po starem, le Miljenko je bolan, saj že nekaj časa zdravi ušesa, sicer bi bil z Damirom Čargom na 500x2, kamor je slednji tokrat odšel z Darkom Prižmičem.

Regata

Na startu je 23 bark, med njimi tudi Neven s 6 metersko staro barčico. Veter NW okoli 8 kn, zato dvigneva genaker, a nama ne pomaga veliko. Startava 3 od zadaj. Na start naju je prišla pozdravit Katja, ki končuje šolanje v Splitu. Ko se spustimo proti Splitskim vratom nama veter iz NW dovoli enkratno jadranje: laška orca, vetra malo čez 10 kn, barka pa gre ves čas več kot 7 kn! To je fantastično! Še nikoli nisva jadrala tako hitro in uspešno. Do vrat ujameva nekaj bark, za nama pa vozi tudi Elan 350, ne vem kaj dela. Sani Delić pred nama krajša za eno roko, zato ga celo prehitiva, kakor tudi nekaj drugih bark: Elan 340, 350, Salona 37...

14:00 Vrata zapustiva po dveh urah jadranja, v kanalu pa isti pogoji kot pred vrati: veter ves čas 12 - 15 kn, letiva kot začarana.

Na Pelegrinu Sani podaljša jadra in naju do Ždrelca prehiti, ker ne dvigneva genakerja.
16:00 Iz Ždrelca gredo vsi domači bolj SE proti Korčuli, midva pa voziva naravnost proti Sušcu. Že toliko let sva tu, pa še vedno voziva naravnost v smeri cilja. Kasneje izveva, da je v NW vetru bolje izbrati smer SE, saj veter bliže Sušca obrne bolj na NNW, zato je ugodnejši priti pod Sušac izpod Korčule. Veter jača in malo refula preko 20 kn. Nekajkrat štraorcava, zato se ne odločiva dvigniti genaker, ki ga vsi, ki so ga videli ocenjujejo za premajhnega. Vsi s špini naju dohitijo in prehitijo, za nama ostane samo 5 bark.
19:45 pod Sušcem sva podnevi!!! Morje pod njim je mirno, gladko, svetloba čarobna, zato se fotkava za spomin: Prvič sva prišla pod Sušac podnevi in to prvega dne. Povprečje 6,6 kn, max 8,1 kn. Fenomenalen občutek po tako lepem in hitren jadranju. Vse barke so tu, vsi se vidimo, najhitrejši obrnejo malo pred nama, zato se ves čas "družimo".

Prognoza za nazaj je prejšnji dan napovedovala nočni burin pod Korčulo in Hvarom, zato obrneva na N proti Pokojnem dolu. Ker nisva dovolj resno jemala Aladinovo zadnjo napoved, je bila odločitev napaka. Neven, ki naju je do Sušca dohitel s svojo malo barčico dohitel - ves čas je vozil Korčulo s špinom do 12 kn - se je odločil za WNW proti Visu in na Ždrelac ali Vodnjake in to je bila tudi po aladinu prava odločitev.

Midva sva po NW lepo napredovala proti Hvaru. Veter je držal do 23. ure, ko je pred Pokojnim dolom ugasnil. Do Pelegrina sva nato potrebovala 5 ur in ob 4 zjutraj prišla tja skupaj z Benetau 27.7, ki naju je v kanalu lepo prehitel. Prav tako so naju prehiteli vsi, ki so šli na Vodnjake, saj je bilo zunaj pod Paklenjaki veliko vetra in so leteli, medtem ko sva imela midva v Hvaru 0,0 in opazovala, kako naju tok nese nazaj.

Na Pelegrinu se odločiva za desno v Brački kanal, ostali pa vozilo na Šolto, saj pričakujejo maestral. Do vrat jih vse dohitiva, tam pa se spet zaplezava. V vratih bonaca, gledava barko, kako 3x poizkuša priti skozi, a jo je 2x odneslo nazaj. Midva iz starega strahu pred vrati poizkušava pod Bračom, a nisva najbolj uspešna, saj naju Elan 310 prehiti ko prečka izpod obale Šolte na Brač, midva pa delava kratka križanja ob obali Brača. Neven gre uspešno pod Šolto, midva pa se tudi nekako prebijeva pod Bračem. V Splitskem zalivu je vedno loterija: levo ali desno? Drživa se sredine in počasi napredujeva proti Splitu. Na koncu vse ugasne, zato spet dvigneva genaker in se ob 11:26 priliževa do Splita.

Kaj na koncu reči? Najhitrejši Sušac doslej. Vsi pogoji, idealni vetrovi, šolske bonace in na koncu dobra riba u Kutiču. Žal organizacija vsako leto peša, Marko (predsednik RO) je na otvoritvi celo dejal: "Ako se mene pita regate ne bi bilo."

2014 - Oče in sin

Letos se je Sušac prvič zares zgodil Juretu. Zares zato, ker je vsa ta leta z nama virtulno jadral in bil tihi član posadke. Toliko let si je želel, večkrat že napovedal samostojni pohod na Sušac, a vedno se mu je kaj zalomilo. Letos se je zalomilo Dejanu. Enostavno se ni mogel premakniti iz pat pozicije, v katero se je spravil.

Običajno se Sušac zame začne in se ga pričnem veseliti že v začetku maja, ko začnem delati spisek, ki je sicer vsako leto podoben. Poleg tega je veliko posla okoli ureditve vsega potrebnega z barko, saj preko zime spet nismo naredili nič in tudi na remontu pustili odprte zadeve za kasnejše vikende, ki jih seveda ni bilo. In tako me na koncu vedno ujame časovna stiska in zadnje dni norim. Letos se nisem začel pripravljati kot običajno, saj se Dejan ni odzival, kar sem po tihem slutil že celo pomlad. Vse do zadnjega petka pred odhodom v Zadar nisem vedel ali gre ali ne. Ko je v petek definitivno odpovedal udeležbo, sem odšel v Zadar. Jure se je en teden pred tem poškodoval s kolesom in je imel kar močne bolečine v prsih in ni bil prepričan ali bo sposoben za regato. 

No, po vseh teh kolobocijah je v torek ocenil, da bo dovolj fit za regato in da pride naravnost v Split in greva na Sušac. Končno. Meni je bilo že skoraj vsega dovolj, saj sem se že skoraj odločil, da letos ne grem, a ko se je Jure javil, se mi je odvalil kamen. Jasno, bil sem zelo vesel, da bova končno skupaj odjadrala Sušac. Vremenske napovedi so bile ugodne, obetala se je lepa regata. 

Prvi dan transferja do Šešule, čeprav običaj pravi, da se gre pred regato v Bobovišča, a tudi 200 kun za privez je včasih veliko. Ko sva se po regati z Jolando oglasila v Boboviščima, je bil Danko ves začuden kje da hodiva, saj naju je pričakoval prvi teden v juniju. Potem je hitel v konobi razlagati, da že več kot 15 let hodiva k njemu pred regato, da smo tako postali pravi prijatelji...

Danko je sedaj z ženo in sinom, ko zapre kuhinjo gre spat, žena pa zapira lokal... tudi njemu se je obrnil svet. Zdaj bi šel rad že v penzijo in da bi Marino prevzel konobo, a je fant še mlad in neresen.

V Mornaru vse po starem. V Kutiču delajo fantje in punce, ki so nas pred leti na regati gostili kot optimisti: Edotov Nikola, Zubotov klon in Vinka.
Letos je HJS uvedel vinjeto za regate, zato morava poleg startnine plačati še številko na jadrih. Zdaj smo številka CRO 2117.

Napovedi so dokaj ugodne: NW od 15 kn, ponoči naj bi držal do 4. ure, nato pade v nulo in potem se slika z manj vetra ponovi naslednji dan. Nabava je enostavna, ker imava hladilnik in dobre akumulatorje, zato s tem ni več težav kot nekdaj. Izplujeva uro in pol pred startom, da si v miru ogledava polje in pripraviva barko. Jure prevzame taktiko in krmilo, jaz skačem po barki. Odloči se za start bliže obali in taktično odlično odigra, saj startava med prvimi. Če se mi ne bi genaker zaklobasal, bi bila prva na liniji. Start je v krmo, ki pa ne zdrži do boje. Veter približno na boji obrača v NW, zato sva počasna a zadovoljna, saj je za nama kar nekaj bark. Na boji pod Sustipanom je spet gneča in malo hude krvi, ker vsi ne poznajo pravil in kličejo vodo. Po boji pomahava Jolandi in Issi, ki sta naju spremljali na startu in se spustiva proti Vratom. Drživa kurs rahlo desno proti Šolti, vetra pa je 3 - 4 boforje, smer idealna, laška orca. Plujeva zelo hitro, saj naju večje barke ne puščajo preveč zadaj, midva pa imava v kontroli 4 barke. Pred vrati veter pojača in  se nato ustali na dobrih 4 boforjih. Taktika je klasika: Paklinski kanal in nato skozi Ždrelac. Na Pelegrinu dvigneva genaker in z njim se spustiva v Ždrelac. Tam naju s špinom ujame Kvaka, ki je pod špinom zelo hitra, vse do tedaj pa je bila za nama.
Iz Ždrelca se spustiva proti Sušcu. Veter se drži prognoze, 4 bofore, smer idealna. Dvakrat štraorcava, a Jure obvlada in hitro se rešiva iz težave. Okoli Rta na žene greva zaradi moje bojazni, da ostaneva v senci otoka, precej ven, zato prideva nizko pod Sušac. Tam je mirno, a je veter po 
občutku močnejši, zato krajšava, a kmalu ugotoviva, da vetra ni nič več kot prej. Psihologija Sušca, včasih ga preveč spoštujem. Ker sva nizka naju Elan 31 prehiti po notranji strani. Pod svetilnikom pokličeva Dejana, da mu voščiva rojstni dan.

Obrneva proti severu in upava, da se bo veter držal prognoze. V začetku se drži okoli 10 vozlov, a ker imava ostro orco, je to slabo, a greva in sva še vedno v prednosti pred barkami okoli naju. Vsak malo oddrema kada oceniva, da ni frke. Okoli 2. ure se Jure odpravi malo dremat, jaz pa na krmilo. Skoraj vse dotlej je on krmaril. Kdaj in kje sem prevzel krmilo se vidi na treku... takrat so naju prehitele dve ali tri barke. Narediva eno križanje proti Visu, da dobiva dobro višino za v Ždrelac. V Ždrelcu vse normalno, a ko prideva v Paklinski kanal, se vse ustavi. Tam sta dve barki, ki sta šli preko Pokojnog dola in naju konkretno prehiteli medtem ko sva midva lovila višino za v Ždrelac. Guncamo se proti Pelegrinu in ob 8 uri komaj pokukava okoli njega. Ves čas greva 0 kn, pomaga nama samo tok. Počasi se prične dvigati blaga sapa, tako da za Brački kanal potrebujeva skoraj 4 ure.

Kje skozi Splitska vrata - vsako leto isto vprašanje. Opazujeva druge, a nikoli ne veš, kdo je v regati in kdo vozi motor. Po občutku se odločiva za Šolto, ker se nama zdi, da je tam šla skozi ena naša barka. Odločitev je bila prava. Vetra je med 6 in 8 vozlov, tako da se kar lepo premikava. Od Mrduje dalje pa klasika: BONACE. Barka, ki je pol ure pred nama vplula v Splitski zaliv, je malo pred nama v bonaci. Ker pričakujeva, da bo zahodnik najprej pihnil s Šolte, sa drživa obale - in bilo je kot v učbeniku. Najprej se bliže obale pojavijo male bavice, ki jih loviva eno za drugo, nato pa se počasi veter konfigurira in se širi: najprej nama, potem pa šele barki, ki je bila pred nama v zalivu. Prehitiva jo v velikem loku in konkretno pustiva zadaj. Pod Bračem vidiva še dve barki, ki stojita v bonaci, midva pa se veselo peljeva. Lep občutek, ko ti proti koncu gre dobro od rok. Vetra ni veliko, a drži, midva pa veselo z bočnim vetrom v Split. Ob 14.20 prideva v cilj in izveva, da so za nama celo še 4 barke. 

Končala sva na 12. mestu realno in korigirano. Vse kar sva izgubila v nočnih manevrih in mojem krmarjenju sva nadoknadila v Splitskem zalivu. Najboljša uvrstitev z Barko Velo doslej.

Bila sva zelo zadovoljna, ker sva lepo odigrala celotno regato, imela lepe razmere in se ob vsem niti nisva pretirano utrudila. Res lepo doživetje in krasna regata.

2015 - Dvajseti Sušac

Letos je regata slavila 20. jubilej. V zadnjih letih je vse bolj izgubljala prvotni štih, zato pa je letos z novim organizatorjem Goranom Martinovičem - Orco spet vse po starem in na svojem mestu. Že v razpisu regate je najavil "bovane" za udeležence, česar sem se posebej razveselil, saj so nam lani okoli vratu obesili neke kupljene medalje. Orca in ekipa so se res trudili v vseh pogledih in vrnili regati patino, ki si jo zasluži.
Letos sem bil spet sam na poti do Splita, saj je Dejan imel zadržke in tako sem sam odplul iz Zadra v Šešulo na Braču, od tam pa do Bobovišta na Braču, kjer je že tradicionalni postanek. Urejanje in pripravo barke sem opravil že v Zadru in delno med potjo, tako da sem lahko res guštal v lepem vremenu i blagem vetru. Letos je barka bolje pripravljena kot prejšnjka leta. Neven nama je popravil jadro in flok, ki imata

sedaj lepo linijo, barko pa sem očistil tudi pod vodo.

V Splitu nas čaka pripravljen privez v Mornaru, čeprav preurejajo Labudov pomol in je vse prebukirano, a za Barko Velo so držali prosto mesto. Dejan pride z Ireno in Jolando, ki naju bosta počakali ter bom nato z njima teden dni vračal barko in plul med otoki.

Start regate je bil atraktiven. Kratka startna linija, na obali pa kar veliko gledalcev. (fotogalerija na FB) Blagi zahodnik in orca do boje in nato kar hitro nazaj brez genakerja, saj sva letos dobila nekaj kar je bolj podobno malemu drifterju kot genakerju. Kljub temu je na boji  za nama še 5 bark.

Proti vratom vleče laška orca in hitro vidiva, s kom se bomo letos srečevali. To je lep občutek, da na tako dolgi regati ne boš sam nekje zadaj, a treba bo biti pozoren in ne popustiti v koncentraciji. Na Pelelgrinu dvigneva najino čudo od genakerja in se spustiva v kanal in nato v Ždrelac, saj nama NW veter to omogoča. Skozi sva ob 18. uri in do Sušca nama je odprta pot. Nad Hvarom se začno zbirati oblaki in grmi. Nevihta se seli preko Pelejšca, Korčule proti Sušcu. Bliska se vedno bolj in proti Sušcu naju doseže nekaj drobnih kapelj.

Veter v enem trenutku obrne na NE in se mi zazdi, da ga je preveč. Bolj pod vtisom temnih oblakov in bliskov v bližini se odločiva za krajšavo. A tu se zalomi. Obračalec na jamboru je premehak in vrv se zarine med kolešček in ohišje... Takoj mine 10 minut predno rešiva zagato, a se ista težava ponovi še dvakrat. Vsakič sem čisto moker, saj je v zraku visoka vlažnost. Na Rtu na žene padeva v malo bonaco in se guncava proti jugu, a na srečo naju kmalu ponovno doseže veter z zahoda.


Ura je okoli 22, ko obrneva Sušac. Veter je ostal W, a je popustil v jakosti, ki tudi dol grede ni bila velika: skoraj nikoli čez 15kn. Gledamo barke okoli naju, res smo blizu, a ne toliko da bi jih prepoznal. Jure naju spremlja po trackerju in nama našteva barke. Presnetljivo blizu sva Izzazivaču in Firstu, še nikoli doslej tako. Veter počasi popušča, midva pa zlagoma proti Paklenjakom. Noč je tako topla, da sva letos v natikačih in v kratkih majicah, a je zato vlaga je velika. Ob vsakem manevru z jadri se krepko oznojim.

Bonace so sestavni del regat in takrat se delajo razlike. Barka gre neverjetno, premika se celo v vetru pod 3 vozli. Oceniva, da ni primerno, da bi se spustila skozi Ždrelac, zato voziva na Vodnjake kot večina, ki jih vidiva. Ko doseževa Paklinski kanal, nama Jure sporoči, da je v kanalu malo za nama Izzazivač z očetom in sinom, Edom in Nikolo Smoljenović, ki sta izbrala Ždrelac. To nama da poleta. 


Od Pelegrina do Splitskih vrat naju spet nese W-NW, ki pa nikoli ne preseže 10 kn. Splitska vrata so doprta na stežaj in jih vzameva kar po sredini.V Zalivu je spet loterija: bonace in jezički vetra iz smeri NW. Izzazivač krene bolj proti vzhodu, midva pa proti zahodu. Njegova je bila boljša izbira, saj je zato imel pred Splitom laško orco, midva pa skoraj krmo, ki je nisva mogla izkoristiti, ker nisva imela pravega jadra za tak veter.

Cilj ob 17, pol ure za Izzazivačem, ki je bil na koncu korigirano četrti, midva pa med 24 barkami odlična 13, korigirano pa eno uro za njim. 

Kaj reči na koncu? Barka je šla kot namazana, nikoli doslej tako. Mornarevci pravijo, da se vidi, da sva se trudila, kar je tudi res. Posebno priznanje zasluži letošnji organizator, saj je regati vrnil tisti stari čar. Regata je bila ves čas aktivna na FB, v živo si jo lahko spremljal na trackerju. To se je čutilo tudi po vzdušju v kutiču, ki je bil na zaključku regate ponovno poln.

Hvala Orca, vidimo se!

2016 - Sušac kot vedno

Kako napisati potopis po koncu poti? Težko, sploh če sta vmes pretekla dva, več kot intenzivna meseca. Nekaj bom skušal napisati že samo zaradi tega dnevnika.

Letos smo Sušac ponovno obdelali v idealnih pogojih. Vetra malo, temperature ugodne, brez padavin, dobro jadranje. To bi bilo na kratko, a pojdimo po vrsti.




Tokrat sva iz Zadra startala skupaj po ustaljenem voznem redu. Napovedi so bile v glavnem slabi vetrovi različnih smeri, tako da ves čas transferja nisva niti enkrat dvignila jader. Prvi dan na Murter, uvala Kosirina. Zvečer se zasidrava tako, da naju nočni burin ne bi preveč motil, zato pa sva zvečer deležna nekaj zibanja mrtvega morja, saj sva sidrala v E delu uvale in ne za rtom Kosirina, kjer je zaščiteno pred valovi z odprtega.


Zjutraj kreneva proti Šolti, kjer na sidru prenočiva v Šešuli. Morje je mrzlo, niti enkrat ne pokaže več kot 19 stopinj, a v Šešuli se proti večeru le dvigne na 20. Zanimivo je, da rib skoraj ni, niti ušat, ki so sicer vedno po zalivih. Kot da letos morje noče sodelovati z nama.

Nočitev v Boboviščima na Braču je klasika priprav na Sušac in letose je Danko iz Konobe Vala že spraševal kje sva. V Bobovištima je večer tako hladen, da prižgeva Webasto da malo segrejeva notranjot barke. Če bo taka na regati, ne bo prijetno.

V Split prideva z urejeno barko in tudi privez na mornarevem pomolu naju čaka kot vedno. Se že kar malo pozna, da sva stalne stranke. Letos se včlaniva v Mornar, ker je najin klub Meridijan prenehal delovati in moram priznati, da sem ponosen, da sem lahko član tako dobrega jadralnega kluba. Izveva, da je zmagovalca prve regate Sušac 100x2 Branka Lišiča Zubo zadela kap in da se je komaj izvlekel...





Procedura pregleda bark je poenostavljena, RO si pridržuje pravico kadarkoli pregledati barko, akr pomeni nikoli, a vseeno je vse pripravljeno in urejeno kot veleva pravilo. Letos so organizatorji delovali malo neusklajeno in so prepovedali start samcem, zadnji dan pa spremenili odločitev. Tako Miljenko ni mogel startati med samci, saj on ne bi kar tako odpovedal partnerju, mlademu Luliču, kompanijo na Izzazivaču.


Prognoze so vetrovi okoli 8 kn NW, ki naj bi držal tudi ponoči, nato jutranje bonace in potem spet NW iste jakosti. A kot je že običaj splitski kanal pokaže svoje muhe. Startava kar lepo in na bojo prideva z rahlim vetrom orce, tu pa slabo oceniva hitrosti in zadnji trenutek dava prednost Bob'n roku, kar naju je stalo hitrosti in spet sva med zadnjimi. Povratek pod  Sustipan voziva z genakerjem in bojo obideva na peti poziciji od zadaj. Proti Splitskim vratim se drživa sredine in kmalu padeva v bonace, ne v kake normalne, ampak v BONACE. Tu se guncamo celo popoldne, vsak malo poizkuša srečo, a najbolje se izkaže Brač, ki ima več vetra, Šolta pa ga ima samo ob obali. Midva guncava splitski kanal vse do 19:30, ko končno prideva skozi vrata. Nato se odpre konstantni veter preko 10 kn, ki naju lepo pelje do Pelegrina. Sreča, ki sva jo do vrat pustila zadaj, naju vsa srečna prehiti.
V Hvarskem kanalu greva skozi Ždrelac z genakerjem, zunaj pa veter pade pod 10 kn. Redko doseže celo 8. Tako sva vozila celo noč na istih uzdah, veter je držal toliko, da so jadra stala, a sva se ves čas premikala. Bojazen iz Bobovoišča je bila odveč: noč je bila izredno prijetna, niti sledu ni bilo tistemu mrazu izpred dveh dni.



Ob 6:30 zjutraj doseževa južno punto Sušca. To je vedno posebno doživetje. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi prišla do Sušca, četudi sva potem vžgala motor in se odpravila nazaj, a Sušac sva vedno obplula. Dejanov rojstni dan proslaviva s šampanjcem.


Jutranje bonace so po prejadrani noči vedno težke, a tokrat sva kolikor toliko spočita, saj sva si privoščila dovolj spanca, ker jadranje ni bilo naporno.Ker smo imeli trekerje, ugotoviva, da nisva ravno tako sama kot je zgledalo na morju. Zjutraj je svetloba posebna in vidnost brak se zelo zmanjša. Mislim, da nas je bilo kakih 5 ali 6 v istem akvatoriju a vsak po svoje: eni pod Korčulo, drugi že desno od Pokojnog dola, eni pod Visom in proti Vodnjakom. Midva se odloćiva spet za najkrajšo pot skozi Ždrelac. Na Pelegrinu smo spet bolj skupaj in se dobro vidimo med seboj. Nama je že takoj po startu crknil treker, a ko pogledava na spletno stran spet ugotoviva da nas je kar veliko. Veter spet konstanten okoli 10 in do vrat gremo vsi kot račke. Za vrati spet loterija z bonacami. To je zanimivo: zunaj lahko divja 30 kn, za vrati je pa lahko popolna bonaca. A na srečo ni trajalo dolgo. Odločila sva se za Brač in veselo pičila proti cilju. Ker je bilo bolj malo vetra, se odločiva za genaker in ostro orco, saj s klasično postavitvijo nisva dovolj hitra. Kmalu za rtom Gomilica pa se odpre kanal in veter spet ojača, in še pravi čas komaj snameva cunje. Do Splita veter pojača do 23 kn, tako da komaj zdrživa brez krajšave.


V cilju sva okoli pol šestih popoldne in na koncu uvrščena na 17. mesto med 26 barkami.