Bil je že čas, da končava najino potovanje na Sušac. V letih vsa, kondicije ni več prave, nerodna in neokretna sva postala in malo smešno je že, da se še vedno pojavljava na štartu. Letos sem začutil pri organizatorjih, da je tudi njim smešno in neresno: plačujeva članarino Mornaru a se ne potrudiva za zdravniški pregled, da bi naju lahko registrirali in prijavili kot svoja člana, tako da na startni listi nastopava kot da nimava kluba...nimava niti verifikacije in se niti ne trudiva, da bi jo imela. Letos prvič niso obesili ''večno listo''.
Letos nisem imel namena startati, saj sem si lani obljubil, da je to zadnjič. A Jure me je brusil, da vzemeva Waitapu in greva še enkrat. Moja želja je bila, da obiščeva zunanje otoke: Jabuka, Svetac, Biševo, Palagruža, Lastovo in pristaneva končno tudi na Sušcu. Dejan je svojo barko imel na suhem in jo rihtal do ponedeljka, tako da varianta z zunanjimi otoki ni več prišla v poštev, pa sem rekel, potem pa greva z Waitapu na regato. Iz šibenika običajno potrebujeva dva dni do Bobovišča in tako se je izšlo tudi letos. Ker je Jure sporočil, da je Waitapu prodan, sva spremenila plan: greva z Barko Velo. V ponedeljek sva jo dala v vodo in v torek odplula. Zadnji čas za regato, zunanji otoki bodo pa počakali na naslednje leto ali kdaj že.....
Med potjo do Splita sva uredila vse zadeve, ki niso funkcionirale tako kot sva včasih delala na BB, saj je lastnik ni vzdrževal. Lazy bag, siderna luč, siderni winch, autopilot... Na srečo poznava kar nekaj mojstrov na obali, ki nama lahko dajo kak nasvet za hitro popravilo.
V Splitu je prijavljenih 54 bark, največ doslej. Gre za 30. regato. Velik jubilej, a organizatorjem je spodletelo in tega z ničemer niso poudarili, celo nasprotno. Opustili so celo bovane, zaščitni znak regate, a dodali so živo glasbo na zaključku.
Sama regata je letos prvič dobila vmesni cilj: Sušac. Napoved je bila za slab veter in ker regate zaradi muzike niso mogli podaljšati, so se odločili za vmesni cilj. In prav so naredili: samo 6 bark je končalo regato, ostali so imeli samo vmesni cilj, šest pa nas sploh ni prišlo do Sušca. Tako se nama je že drugič zgodilo, da sva bila celo noč v Paklinskem kanalu in tekmovala z barkami na sidru in radijsko anteno nad Hvarom. Ob 5. zjutraj sva končno mimo Jerolima izplula iz kanala in krenila proti Sušcu. A ne za dolgo: ob 10 je zmanjkalo vetra in veselice je bilo konec. Ob 11 sva obrnila. Že pred štartom sva se dogovorila, da greva dokler bo gušt in obrneva, ko nama bo dovolj. Tako da je bilo vse skladno z dogovorom.
Kaj napisati na koncu? Lepo je bilo in naju je vsa ta leta držalo v tonusu. Priprave na regato že mesec dni prej, spiski, darila za prijatelje. To nama je bilo tako pomembno, da tega rituala regate niso mogle zmotiti niti obletnice mature niti rojstni dnevi: začetek junija je bil rezerviran za regato. Ostal bo lep spomin in na srečo tudi ta zapis.
Ni komentarjev:
Objavite komentar