Težave z motorjem: ker je zaribal bat na BMW, se nisva mogla veseliti Sušca kot običajno. Do zadnjega dne pred odhodom nisva vedela, ali bova lahko šla z BMW ali s pento. Izposodil sem si pento, ki pa ni nikoli delovala, je pa ves čas služila kot model za popravilo naše stare pente.
Odojek, cviček in dva motorja v polni R5. Do zadnjega nisva mogal kupiti niti hrane, ker ni bilo gotovo, ali bomo sploh imeli akumulatorje, elektriko in hladilnik... Akumulatorji popolnoma prazni, potrebni zamenjave, prognoza jugo, po Dejanu u jačanju, tako da se odločiva za direktnega. V soboto do Osorja, potem pa do Šolte. Vmes sva 20 krat razkopala motor in ga na srečo vsakič pripravila do tega, da je spet delal. Nazadnje sva ga razkopala pred Ždrelcem: delal je samo pod ler gasom, zato je Dejan predlagal, da greva skozi Ždrelac do Sukošana in bova v Meridijanu probala srečo z mehaniki. A imela sva eno ribico in se odločila; najprej pojeva ribo z blitvo, potem se pa odločiva. Lačen si full drugačen in razpoloženje se po večerji dvigne. Spet razkopljeva motor, ki spet kresne in od takrat dalje do Rogoznice deluje kot ura. Tik pred pomolom spet srkne in kar nekaj lokalnih šefov ga je skušalo prepričati, da bi vžgal. Ker nisva imela akumulatorja, sva vozila brez luči in bi naju skoraj povozil ribič, ki nama je glasno preklel vso rodbino. Nato sva na pramac privezala čelno svetilko...
V Rogoznico sva šla po gorivo, ki ga seveda tam ni bilo. Nadaljujeva v Trogir, kjer taknava in potem do Stomorske na Šolti. Izredno lepa lučica, prijazno okolje, privez 12 kun/m, rekel bi malo večje Bobovišče.
V Vratih ujameva prvi pravi ulov: Falun, 1,5 kg. Danko ga skoraj kremira, a je vseeno kar okusen, sva se pa zelo bala zanj...Danko redno menja konobarice, a letos ima Bobota, zato se je upalil na turistke: "ključ mu je u đepu..."
Split je klasika: prijetno in domače. Morda že malo preveč čutiva dihanje kluba in čutiva driblanje v klubu, v katera se zapleta tudi Miljenko, kar ni ravno prijetno. Za regato Miljenko izglasuje time limit do nedelje zjutraj, zato kupiva 14 sendvičev pri Popaju, ki so odlični.
Regata:
Morsko prase
Štart regate zamuja, ker celo dopoldne dežuje. Ob 13. štartamo, tokrat tudi midva s špinom, zato so na boji za nama nekatere barke. Spet je tu barka iz Ane, ki celo regato nekaj motovili okoli naju. Na boji Duh Ultre trči v Muco Maco, 4 odstopijo, tako da nas 28 poleti k Vratom. Spet je bolje vlekel Brač, veter pa je bil nekje med levantom in jugom. Do Pelegrina krasno, potem pa sva orcala in izgubljala višino po Paklinskem kanalu do Pokojnog dola. Tok je izredno močan, zato imava realni kot 130 stopinj. Obrneva proti Sušcu, a piha jugo direktno z njega, zato greva namesto 170 na Sušac v smer 210. To ni bila prava odločitev, ker je bil bliže Korčule napovedan levant. Po 8 miljah obrneva h Korčuli, kjer veter kmalu res obrne v levant in lepo pičiva. Na Punti Sušca naju dohiti neka velika barka, verjetno je Altopo, a se ne izda, ANA pa je tik pred nama. Sušac obrneva ob 3:30, a letos se prvič ne javljamo svetilničarju. Povprečje do Sušca je bilo 4,2. Barka nazaj leti še hitreje: imava novo jadro - nevenko, flok iz laminata, ki nama ga je posodila Muca. Ta drži formo in barko vleče mezzonave 6 kn. Greva skozi Ždrelac in v Paklinskem kanalu dvigneva nevena. Splitska vrata so odprta na stežaj, zaliv je brez bonac in v cilju sva ob 14:15. Najin drugi najhitrejši sušac doslej. Morda je k hitrosti pomagalo tudi to, da je bila barka brez notranjega motorja.
O fešti nič, ker se je Marijan Ban zabodel in končal v bolnišnici, potem ko je dočakal prvih 10 bark. Tudi Zuba dela pizdarije po kutiču, tako da je bolj komorno.
V Split po kombinaciji SLO-CRO-BMW, kaj veliko detaljev se niti ne spomnim, ker pišem po enem letu, a vem, da bi brez Sape obtičal v Splitu: on mi je pomagal rešiti izpušno cev motorja. Iz NM sem pripeljal motor, ga sam zmontiral in vžgal je v prvo. Vse je bilo eno samo čudo, a če imaš voljo in srečno zvezdo - ti vse uspe.
Vračanje one man band: Split - Kremik - Preko - Nerezine - Cres.
Odojek, cviček in dva motorja v polni R5. Do zadnjega nisva mogal kupiti niti hrane, ker ni bilo gotovo, ali bomo sploh imeli akumulatorje, elektriko in hladilnik... Akumulatorji popolnoma prazni, potrebni zamenjave, prognoza jugo, po Dejanu u jačanju, tako da se odločiva za direktnega. V soboto do Osorja, potem pa do Šolte. Vmes sva 20 krat razkopala motor in ga na srečo vsakič pripravila do tega, da je spet delal. Nazadnje sva ga razkopala pred Ždrelcem: delal je samo pod ler gasom, zato je Dejan predlagal, da greva skozi Ždrelac do Sukošana in bova v Meridijanu probala srečo z mehaniki. A imela sva eno ribico in se odločila; najprej pojeva ribo z blitvo, potem se pa odločiva. Lačen si full drugačen in razpoloženje se po večerji dvigne. Spet razkopljeva motor, ki spet kresne in od takrat dalje do Rogoznice deluje kot ura. Tik pred pomolom spet srkne in kar nekaj lokalnih šefov ga je skušalo prepričati, da bi vžgal. Ker nisva imela akumulatorja, sva vozila brez luči in bi naju skoraj povozil ribič, ki nama je glasno preklel vso rodbino. Nato sva na pramac privezala čelno svetilko...
V Vratih ujameva prvi pravi ulov: Falun, 1,5 kg. Danko ga skoraj kremira, a je vseeno kar okusen, sva se pa zelo bala zanj...Danko redno menja konobarice, a letos ima Bobota, zato se je upalil na turistke: "ključ mu je u đepu..."
Split je klasika: prijetno in domače. Morda že malo preveč čutiva dihanje kluba in čutiva driblanje v klubu, v katera se zapleta tudi Miljenko, kar ni ravno prijetno. Za regato Miljenko izglasuje time limit do nedelje zjutraj, zato kupiva 14 sendvičev pri Popaju, ki so odlični.
Morsko prase
Štart regate zamuja, ker celo dopoldne dežuje. Ob 13. štartamo, tokrat tudi midva s špinom, zato so na boji za nama nekatere barke. Spet je tu barka iz Ane, ki celo regato nekaj motovili okoli naju. Na boji Duh Ultre trči v Muco Maco, 4 odstopijo, tako da nas 28 poleti k Vratom. Spet je bolje vlekel Brač, veter pa je bil nekje med levantom in jugom. Do Pelegrina krasno, potem pa sva orcala in izgubljala višino po Paklinskem kanalu do Pokojnog dola. Tok je izredno močan, zato imava realni kot 130 stopinj. Obrneva proti Sušcu, a piha jugo direktno z njega, zato greva namesto 170 na Sušac v smer 210. To ni bila prava odločitev, ker je bil bliže Korčule napovedan levant. Po 8 miljah obrneva h Korčuli, kjer veter kmalu res obrne v levant in lepo pičiva. Na Punti Sušca naju dohiti neka velika barka, verjetno je Altopo, a se ne izda, ANA pa je tik pred nama. Sušac obrneva ob 3:30, a letos se prvič ne javljamo svetilničarju. Povprečje do Sušca je bilo 4,2. Barka nazaj leti še hitreje: imava novo jadro - nevenko, flok iz laminata, ki nama ga je posodila Muca. Ta drži formo in barko vleče mezzonave 6 kn. Greva skozi Ždrelac in v Paklinskem kanalu dvigneva nevena. Splitska vrata so odprta na stežaj, zaliv je brez bonac in v cilju sva ob 14:15. Najin drugi najhitrejši sušac doslej. Morda je k hitrosti pomagalo tudi to, da je bila barka brez notranjega motorja.
O fešti nič, ker se je Marijan Ban zabodel in končal v bolnišnici, potem ko je dočakal prvih 10 bark. Tudi Zuba dela pizdarije po kutiču, tako da je bolj komorno.
V Split po kombinaciji SLO-CRO-BMW, kaj veliko detaljev se niti ne spomnim, ker pišem po enem letu, a vem, da bi brez Sape obtičal v Splitu: on mi je pomagal rešiti izpušno cev motorja. Iz NM sem pripeljal motor, ga sam zmontiral in vžgal je v prvo. Vse je bilo eno samo čudo, a če imaš voljo in srečno zvezdo - ti vse uspe.
Vračanje one man band: Split - Kremik - Preko - Nerezine - Cres.
Ni komentarjev:
Objavite komentar