2016 - Sušac kot vedno

Kako napisati potopis po koncu poti? Težko, sploh če sta vmes pretekla dva, več kot intenzivna meseca. Nekaj bom skušal napisati že samo zaradi tega dnevnika.

Letos smo Sušac ponovno obdelali v idealnih pogojih. Vetra malo, temperature ugodne, brez padavin, dobro jadranje. To bi bilo na kratko, a pojdimo po vrsti.





Tokrat sva iz Zadra startala skupaj po ustaljenem voznem redu. Napovedi so bile v glavnem slabi vetrovi različnih smeri, tako da ves čas transferja nisva niti enkrat dvignila jader. Prvi dan na Murter, uvala Kosirina. Zvečer se zasidrava tako, da naju nočni burin ne bi preveč motil, zato pa sva zvečer deležna nekaj zibanja mrtvega morja, saj sva sidrala v E delu uvale in ne za rtom Kosirina, kjer je zaščiteno pred valovi z odprtega.


Zjutraj kreneva proti Šolti, kjer na sidru prenočiva v Šešuli. Morje je mrzlo, niti enkrat ne pokaže več kot 19 stopinj, a v Šešuli se proti večeru le dvigne na 20. Zanimivo je, da rib skoraj ni, niti ušat, ki so sicer vedno po zalivih. Kot da letos morje noče sodelovati z nama.

Nočitev v Boboviščima na Braču je klasika priprav na Sušac in letose je Danko iz Konobe Vala že spraševal kje sva. V Bobovištima je večer tako hladen, da prižgeva Webasto da malo segrejeva notranjot barke. Če bo taka na regati, ne bo prijetno.

V Split prideva z urejeno barko in tudi privez na mornarevem pomolu naju čaka kot vedno. Se že kar malo pozna, da sva stalne stranke. Letos se včlaniva v Mornar, ker je najin klub Meridijan prenehal delovati in moram priznati, da sem ponosen, da sem lahko član tako dobrega jadralnega kluba. Izvev
a, da je zmagovalca prve regate Sušac 100x2 Branka Lišiča Zubo zadela kap in da se je komaj izvlekel...





Procedura pregleda bark je poenostavljena, RO si pridržuje pravico kadarkoli pregledati barko, akr pomeni nikoli, a vseeno je vse pripravljeno in urejeno kot veleva pravilo. Letos so organizatorji delovali malo neusklajeno in so prepovedali start samcem, zadnji dan pa spremenili odločitev. Tako Miljenko ni mogel startati med samci, saj on ne bi kar tako odpovedal partnerju, mlademu Luliču, kompanijo na Izzazivaču.


Prognoze so vetrovi okoli 8 kn NW, ki naj bi držal tudi ponoči, nato jutranje bonace in potem spet NW iste jakosti. A kot je že običaj splitski kanal pokaže svoje muhe. Startava kar lepo in na bojo prideva z rahlim vetrom orce, tu pa slabo oceniva hitrosti in zadnji trenutek dava prednost Bob'n roku, kar naju je stalo hitrosti in spet sva med zadnjimi. Povratek pod  Sustipan voziva z genakerjem in bojo obideva na peti poziciji od zadaj. Proti Splitskim vratim se drživa sredine in kmalu padeva v bonace, ne v kake normalne, ampak v BONACE. Tu se guncamo celo popoldne, vsak malo poizkuša srečo, a najbolje se izkaže Brač, ki ima več vetra, Šolta pa ga ima samo ob obali. Midva guncava splitski kanal vse do 19:30, ko končno prideva skozi vrata. Nato se odpre konstantni veter preko 10 kn, ki naju lepo pelje do Pelegrina. Sreča, ki sva jo do vrat pustila zadaj, naju vsa srečna prehiti.
V Hvarskem kanalu greva skozi Ždrelac z genakerjem, zunaj pa veter pade pod 10 kn. Redko doseže celo 8. Tako sva vozila celo noč na istih uzdah, veter je držal toliko, da so jadra stala, a sva se ves čas premikala. Bojazen iz Bobovoišča je bila odveč: noč je bila izredno prijetna, niti sledu ni bilo tistemu mrazu izpred dveh dni.



Ob 6:30 zjutraj doseževa južno punto Sušca. To je vedno posebno doživetje. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi prišla do Sušca, četudi sva potem vžgala motor in se odpravila nazaj, a Sušac sva vedno obplula. Dejanov rojstni dan proslaviva s šampanjcem.


Jutranje bonace so po prejadrani noči vedno težke, a tokrat sva kolikor toliko spočita, saj sva si privoščila dovolj spanca, ker jadranje ni bilo naporno.Ker smo imeli trekerje, ugotoviva, da nisva ravno tako sama kot je zgledalo na morju. Zjutraj je svetloba posebna in vidnost brak se zelo zmanjša. Mislim, da nas je bilo kakih 5 ali 6 v istem akvatoriju a vsak po svoje: eni pod Korčulo, drugi že desno od Pokojnog dola, eni pod Visom in proti Vodnjakom. Midva se odloćiva spet za najkrajšo pot skozi Ždrelac. Na Pelegrinu smo spet bolj skupaj in se dobro vidimo med seboj. Nama je že takoj po startu crknil treker, a ko pogledava na spletno stran spet ugotoviva da nas je kar veliko. Veter spet konstanten okoli 10 in do vrat gremo vsi kot račke. Za vrati spet loterija z bonacami. To je zanimivo: zunaj lahko divja 30 kn, za vrati je pa lahko popolna bonaca. A na srečo ni trajalo dolgo. Odločila sva se za Brač in veselo pičila proti cilju. Ker je bilo bolj malo vetra, se odločiva za genaker in ostro orco, saj s klasično postavitvijo nisva dovolj hitra. Kmalu za rtom Gomilica pa se odpre kanal in veter spet ojača, in še pravi čas komaj snameva cunje. Do Splita veter pojača do 23 kn, tako da komaj zdrživa brez krajšave.


V cilju sva okoli pol šestih popoldne in na koncu uvrščena na 17. mesto med 26 barkami.


















Ni komentarjev:

Objavite komentar