To je zapis po spominu, dva meseca po regati.
Ko prideva na Ugljan je Barka Vela na kopem z razbito krmo. To sva izvedela dva dni pred odhodom, a naju na srečo ni prizadelo, saj je Vedran Juretu za Sušac ponudili Puntico in ker on ni imel časa za regato, sva jo vzela midva. V ponedeljek zvečer z odojkom in cvičkom. Imava prtljage, da komaj stlačiva vse v avto, saj pridejo punce za nama in midva imava vse, kar potrebujemo za dopust, predvsem pa pijačo.
Klasična tura do Kremika, kjer pa letos prvič plačava privez in to zelo drago: več kot 400 kun. Drugi dan v Bobovišta. Ekipa ista, tudi kelnarica - mislim, da je Keka, se je vrnila, le na pomolu plačava, tako da sva za letos zaključila s pomoli.
V Splitu ni Miljenka, ker je odšel na regato 500x2, kjer je zmagal v kategoriji in bil absolutno tretji.
Neven je preselil firmo v zaledje in ga tudi ni, tako da nama ostane edino kutič in vsi, ki se zbirajo v njem.
Organizacijo so letos prevzeli starci kluba in zato ni nič več tako kot je bilo, dokler je bila regata gušt posameznikov. Vse je zadnji trenutek in tudi bovanov ni več, kar pomeni, da regata počasi umira.
Regata je tekla klasično: lep start, kar dobro nama je šlo, glede na to, da sva imela roll glavno jadro. Spet ne dvigneva genakerja, a to se nama dogaja vsako leto, ko sva z večjo barko, in zato v krmo do obrata izgubljava. V višini rta Gomilica na Braču se začne bonaca, ki naju je pestila skoraj do vrat. Vedran se je lepo izvlekel pod Bračem, midva pa sva ostala na sredini usmerjena proti Šolti in izgubljala. Tokrat sva šla prvič okoli Vodnjakov in imela kar lep konstanten veter do 15 kn. Praktično sva bila od Splitskih vrat dalje ves čas na istih uzdah, saj je veter obračal od zahoda proti jugozahodu in ves čas sva vozila laško orco. Hitrosti niso bile velike, plovba pa je bila lepa. Obrnila sva okoli pol dveh zjutraj v družbi štirih bark.
Regata je tekla klasično: lep start, kar dobro nama je šlo, glede na to, da sva imela roll glavno jadro. Spet ne dvigneva genakerja, a to se nama dogaja vsako leto, ko sva z večjo barko, in zato v krmo do obrata izgubljava. V višini rta Gomilica na Braču se začne bonaca, ki naju je pestila skoraj do vrat. Vedran se je lepo izvlekel pod Bračem, midva pa sva ostala na sredini usmerjena proti Šolti in izgubljala. Tokrat sva šla prvič okoli Vodnjakov in imela kar lep konstanten veter do 15 kn. Praktično sva bila od Splitskih vrat dalje ves čas na istih uzdah, saj je veter obračal od zahoda proti jugozahodu in ves čas sva vozila laško orco. Hitrosti niso bile velike, plovba pa je bila lepa. Obrnila sva okoli pol dveh zjutraj v družbi štirih bark.
Nazaj je šlo brez večjih pretresov skozi Ždrelac in skozi vrata, nato pa sva spet padla v bonace, iz katerih sva komaj prilezla do rta Brača, kjer pa je pihnilo na vso moč in bi skoraj morala krajšat.
Nekaj zanimivih ljudi sva srečala, posebno Marjan in Marko z barke Bavaria 38 Mach.
Kaj povedat za konec? Fino, manj družabno kot običajno. Letos se je prvič zgodilo, da nisva šla zadnja spat. Ban je zamudil podelitev, ker se je igral z virtualno regato…
 |
| Vračanje... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar