2001 - Offshore regata





Pot do Splita v lepem vremenu z dovolj vetra, da sva na koncu motorirala, da bi pokurila čimveč goriva. Dejan je naštelal ventilčke - motor dela OK.Vode v kaljuži do Splita manj kot 1/2 litra. Ribice prvi in zadnji dan. Na Kapriju smo lilali hobotnice: ujeli smo 12 kg hobotnic in nabrali 3 litre kaper.

Samograd
Tonči in Germanija sta naju zjutraj ob pol štirih vzela s seboj na lov. Ker je na rtu Žirja že bil en čoln, se odpravimo do Samograda. Čoln pustimo v tok in Tonči po krmi na vsaki stani spusti laks z verigo na koncu, rdečo cunjo in šnjurom v nogavici (nekateri s Kaprija lovijo tudi na kurjo taco...) Hoba skoči na vabo, Tonči jo privleče do površine in jo z mrežo pobere. Če odpade, zavesla nazaj proti njej in ji spusti vabo pred nos in jo ujame. Ne moreš verjet, poln ajmar smo jih nabrali. Z Germanijo sva nato na Samogradu nabirala kapre. Neverjetno je, kako je Germanija navezana na svojega Tončija.
Dejan


Regata: Po blokiranju motorja nas ob 11. uri odpeljejo pred lukobran. Vremenska napoved obeta vse možne vetrove samo juga ne. Ko nas izvlečejo, se od Trogira pripelje nevihta, ki nas v 3/4 ure opere. Na srečo sva dobro oblečena, sicer bi imela drek od regate. Štart je bil izveden 15 minut pred rokom ravno v času ko je med nas zapeljal trajekt. Ko Dejan ugotovi, kako so barke lepo zložene, greva bliže in ko ugotoviva, da prvi že obračajo bojo, se zaveva, da je regata že v teku. do povratka na startno bojo uloviva zadnjo skupino bark. Štratna boja je bila za publiko postavljena samo 20 m od obale in morali smo tik obo obali, a tam ni bilo vetra, tok pa kontra. Ko prideva do boje, naju Beštija ne pusti mimo, zato narediva krog in ponovno poizkusiva. Ista zgodba, ista barka nama tudi drugič ne da vode. Obrneva, medtem se dve barki zaletita, eno (Zrinka i Mrio Hrvoj) pa nosi na skale, a jo z gumico izboksajo nazaj v regatno polje. Na srečo ni posledic, samo mali šok za skiperja in atrakcija za publiko. V tretjem poizkusu prideva do boje preveč v veter, desno od naju pa gre na bojo Miška, ki ima več možnosti da obrne, zato ji dava prednost in v četrtem poizkusu tudi midva obrneva. (če bi bolje poznala pravila, bi vedela da sva imela prednost) Hitro skočiva s floka na genovo. Veter pred startom je bil burja okoli 20 kn, nato obrne na tramontano 10 kn, ki pade v rahel levant. Ta obrne v jugo do splitskih vrat. Do vrat 1. krat in flok.

15:00 vrata prepičimo in daljšamo jadra, saj vetra skoraj ni več (SW). Nekako se guncava do Hvara. Na Pelegrinu se odločiva za kanal in Ždrelac. Odločitev skoraj obžalujeva, ker Duje obide paklenjake pri Vodnjaku in naju tako prehiti. Pade noč, midva pa tok nosi nazaj po Paklinskem kanalu. Ko že spremeniva odločitev in se obrenava na zahod, ker pada noč, naju doseže sveži burin. Noč je, a ker je luna nizka, obrneva nazaj v kanal. Ne dela nama niti brzinomer, niti globinomer, a ker je veter v pol krme gre gladko skozi Ždrelac. Zunaj  burja jača. Po pravilu je na potegu med Hvarom in Korčulo najmočnejša - in res je. Pridno krajšava po pravilu prve misli. Na koncu sva na 3. kratu in viharniku, barka pa leti 7 kn. Pod Korčulo se umirja in podaljšujeva jadra vsakič, ko hitrost pade pod 5 kn. Barka gre krasno, samo en bočni val pade na kabino. Nekateri valovi so bili visoko nad nama precej glasni. Log na srečo spet dela, globinorem pa še vedno ne kaže. Sredi noči pluje mimo ladja, ki naju gotovo ni videla, saj je plula zelo blizu, lahko pa da sva imela midva zaradi noči večje oči...

04:00 Sušac, otok ki brni, brunda in gode. Neverjetno doživetje in lep obćutek je, ko se javiš svetilničarju, da si obrnil. Sušac. Vetra je malo, zato preideva na genovo, dani se. Naravnava barko na Paklenjake. Veter NE, hitrost okoli 4 kn, a proti Paklenjakom vedno bolj pada in obrača na SE, zato pred Ždrelcem dvigneva špin. Zliževa se skozi in po kanalu do Pelegrina. Tu veter počasi obrne skozi bonace v W-NW, zato naju špin ponese do Vrat. Ker veter dobro drži, greva blizu Šolte in nato po sredini proti Splitu. Duje naju spet dohiti in se drži desno, kar je očitno boljša stran v teh bonacah. Tako je bilo tudi lani. Seveda padeva v bonaco, iz katere naju reši maestral. Pred ciljem naju prehiti Elan expres, tako da v cilj pripeljeva takoj za njm kot zadnja barka okoli 16 ure.
Posadka Miške

Letos so izključili barke brez notranjega motorja in dolžine pod 7,5 m. Naju so izjemoma pustili, ker sva jih prepričala, da je BB opremljena bolje kot katera večja barka, dolžino pa bi lahko dosegla, če bi na pramec privezala metlo. Prav gotovo je imel tudi Miljenko svojo besedo pri tem, da sva lahko startala.

Lepa, prava morska izkušnja, kjer ugotoviš, kako premalo poznaš morje in pogoje na njem. Ko sva v kutiču pripovedovala, da naju je tok nosi nazaj, so naju vprašali zakaj imava sidro na barki?!
Obred čiščenja zobatca

Potrebno bo najti še kak tak izziv. Letos so bili pogoji na morju ostri. Spraševal sem se že, kako bova navigala od Sušca nazaj v orco, če bo veter še pojačal, posebno pa če se morje še dvigne, saj sva skrajšala do konca.
A vedno je tako, da je nekako rešljivo. Vsak veter obrne, iz noči nastane dan, malo se odpočiješ...

Niso vse regate iste. Dalmatinci doživljajo morje popolnoma drugače, med sabo se spoštujejo kljub konkurenci. Morje jih združuje. Ko ima Mornar regato, jim Labud peče ribe, ribe jim čistijo Komižani...
Taki so tudi do vseh, ki so na morju. Lepo je biti njihov gost.

Vračanje v Cres
Ponedeljek tramontana, morje 5-6.start v torek ob 6.00, postanek za 3 ure v Biogradu na pici, prihod v Cres v četrtek ob 15. uri.






Ni komentarjev:

Objavite komentar