2014 - Oče in sin





Letos se je Sušac prvič zares zgodil Juretu. Zares zato, ker je vsa ta leta z nama virtulno jadral in bil tihi član posadke. Toliko let si je želel, večkrat že napovedal samostojni pohod na Sušac, a vedno se mu je kaj zalomilo. Letos se je zalomilo Dejanu. Enostavno se ni mogel premakniti iz pat pozicije, v katero se je spravil.


Običajno se Sušac zame začne in se ga pričnem veseliti že v začetku maja, ko začnem delati spisek, ki je sicer vsako leto podoben. Poleg tega je veliko posla okoli ureditve vsega potrebnega z barko, saj preko zime spet nismo naredili nič in tudi na remontu pustili odprte zadeve za kasnejše vikende, ki jih seveda ni bilo. In tako me na koncu vedno ujame časovna stiska in zadnje dni norim. Letos se nisem začel pripravljati kot običajno, saj se Dejan ni odzival, kar sem po tihem slutil že celo pomlad. Vse do zadnjega petka pred odhodom v Zadar nisem vedel ali gre ali ne. Ko je v petek definitivno odpovedal udeležbo, sem odšel v Zadar. Jure se je en teden pred tem poškodoval s kolesom in je imel kar močne bolečine v prsih in ni bil prepričan ali bo sposoben za regato. 


No, po vseh teh kolobocijah je v torek ocenil, da bo dovolj fit za regato in da pride naravnost v Split in greva na Sušac. Končno. Meni je bilo že skoraj vsega dovolj, saj sem se že skoraj odločil, da letos ne grem, a ko se je Jure javil, se mi je odvalil kamen. Jasno, bil sem zelo vesel, da bova končno skupaj odjadrala Sušac. Vremenske napovedi so bile ugodne, obetala se je lepa regata. 

Prvi dan transferja do Šešule, čeprav običaj pravi, da se gre pred regato v Bobovišča, a tudi 200 kun za privez je včasih veliko. Ko sva se po regati z Jolando oglasila v Boboviščima, je bil Danko ves začuden kje da hodiva, saj naju je pričakoval prvi teden v juniju. Potem je hitel v konobi razlagati, da že več kot 15 let hodiva k njemu pred regato, da smo tako postali pravi prijatelji...

Danko je sedaj z ženo in sinom, ko zapre kuhinjo gre spat, žena pa zapira lokal... tudi njemu se je obrnil svet. Zdaj bi šel rad že v penzijo in da bi Marino prevzel konobo, a je fant še mlad in neresen.

V Mornaru vse po starem. V Kutiču delajo fantje in punce, ki so nas pred leti na regati gostili kot optimisti: Edotov Nikola, Zubotov klon in Vinka.
Letos je HJS uvedel vinjeto za regate, zato morava poleg startnine plačati še številko na jadrih. Zdaj smo številka CRO 2117.

Napovedi so dokaj ugodne: NW od 15 kn, ponoči naj bi držal do 4. ure, nato pade v nulo in potem se slika z manj vetra ponovi naslednji dan. Nabava je enostavna, ker imava hladilnik in dobre akumulatorje, zato s tem ni več težav kot nekdaj. Izplujeva uro in pol pred startom, da si v miru ogledava polje in pripraviva barko. Jure prevzame taktiko in krmilo, jaz skačem po barki. Odloči se za start bliže obali in taktično odlično odigra, saj startava med prvimi. Če se mi ne bi genaker zaklobasal, bi bila prva na liniji. Start je v krmo, ki pa ne zdrži do boje. Veter približno na boji obrača v NW, zato sva počasna a zadovoljna, saj je za nama kar nekaj bark. Na boji pod Sustipanom je spet gneča in malo hude krvi, ker vsi ne poznajo pravil in kličejo vodo. Po boji pomahava Jolandi in Issi, ki sta naju spremljali na startu in se spustiva proti Vratom. Drživa kurs rahlo desno proti Šolti, vetra pa je 3 - 4 boforje, smer idealna, laška orca. Plujeva zelo hitro, saj naju večje barke ne puščajo preveč zadaj, midva pa imava v kontroli 4 barke. Pred vrati veter pojača in  se nato ustali na dobrih 4 boforjih. Taktika je klasika: Paklinski kanal in nato skozi Ždrelac. Na Pelegrinu dvigneva genaker in z njim se spustiva v Ždrelac. Tam naju s špinom ujame Kvaka, ki je pod špinom zelo hitra, vse do tedaj pa je bila za nama.
Iz Ždrelca se spustiva proti Sušcu. Veter se drži prognoze, 4 bofore, smer idealna. Dvakrat štraorcava, a Jure obvlada in hitro se rešiva iz težave. Okoli Rta na žene greva zaradi moje bojazni, da ostaneva v senci otoka, precej ven, zato prideva nizko pod Sušac. Tam je mirno, a je veter po 
občutku močnejši, zato krajšava, a kmalu ugotoviva, da vetra ni nič več kot prej. Psihologija Sušca, včasih ga preveč spoštujem. Ker sva nizka naju Elan 31 prehiti po notranji strani. Pod svetilnikom pokličeva Dejana, da mu voščiva rojstni dan.

Obrneva proti severu in upava, da se bo veter držal prognoze. V začetku se drži okoli 10 vozlov, a ker imava ostro orco, je to slabo, a greva in sva še vedno v prednosti pred barkami okoli naju. Vsak malo oddrema kada oceniva, da ni frke. Okoli 2. ure se Jure odpravi malo dremat, jaz pa na krmilo. Skoraj vse dotlej je on krmaril. Kdaj in kje sem prevzel krmilo se vidi na treku... takrat so naju prehitele dve ali tri barke. Narediva eno križanje proti Visu, da dobiva dobro višino za v Ždrelac. V Ždrelcu vse normalno, a ko prideva v Paklinski kanal, se vse ustavi. Tam sta dve barki, ki sta šli preko Pokojnog dola in naju konkretno prehiteli medtem ko sva midva lovila višino za v Ždrelac. Guncamo se proti Pelegrinu in ob 8 uri komaj pokukava okoli njega. Ves čas greva 0 kn, pomaga nama samo tok. Počasi se prične dvigati blaga sapa, tako da za Brački kanal potrebujeva skoraj 4 ure.

Kje skozi Splitska vrata - vsako leto isto vprašanje. Opazujeva druge, a nikoli ne veš, kdo je v regati in kdo vozi motor. Po občutku se odločiva za Šolto, ker se nama zdi, da je tam šla skozi ena naša barka. Odločitev je bila prava. Vetra je med 6 in 8 vozlov, tako da se kar lepo premikava. Od Mrduje dalje pa klasika: BONACE. Barka, ki je pol ure pred nama vplula v Splitski zaliv, je malo pred nama v bonaci. Ker pričakujeva, da bo zahodnik najprej pihnil s Šolte, sa drživa obale - in bilo je kot v učbeniku. Najprej se bliže obale pojavijo male bavice, ki jih loviva eno za drugo, nato pa se počasi veter konfigurira in se širi: najprej nama, potem pa šele barki, ki je bila pred nama v zalivu. Prehitiva jo v velikem loku in konkretno pustiva zadaj. Pod Bračem vidiva še dve barki, ki stojita v bonaci, midva pa se veselo peljeva. Lep občutek, ko ti proti koncu gre dobro od rok. Vetra ni veliko, a drži, midva pa veselo z bočnim vetrom v Split. Ob 14.20 prideva v cilj in izveva, da so za nama celo še 4 barke. 



Končala sva na 12. mestu realno in korigirano. Vse kar sva izgubila v nočnih manevrih in mojem krmarjenju sva nadoknadila v Splitskem zalivu. 

Bila sva zelo zadovoljna, ker sva lepo odigrala celotno regato, imela lepe razmere in se ob vsem niti nisva pretirano utrudila. Res lepo doživetje in krasna regata.




Ni komentarjev: