Vsak Sušac je izjemen. Vsakič je enako in hkrati vse drugače. Tokrat se je vreme igralo z nami in organizatorji. Vse prognoze, ki jim verjameva midva, so kazale na popolno bonaco, organizatorji pa verjamejo v Aladina in ta je predvideval tramontano. Aladin ga je spet pihnil. Vetra je bilo zelo malo, zato je regato končalo vsega 12 od 43 jadrnic, najhitrejši pa je potreboval celo 25 ur in pol.
No, midva v regati Sušca nisva niti videla, kaj šele obrnila. Po kar lepem štartu so nas zdelovale bonace do Splitskih vrat, kjer je celo Miljenko na Izzazivaču prišel skozi Splitska vrata nekaj ur za nama. Sva pa zato midva skupaj s še petimi sotrpini ostala v Paklinskem kanalu. Od 10 zvečer do 6. zjutraj sva se premaknila za tri milje. Potem ko je Miljenko vžgal motor, ker ni bilo niti najmanjše šanse, da pride do cilja v teh pogojih, sva tudi midva okoli 8 ure zjutraj vžgala motor in se odpravila nazaj proti Splitu.
Začelo se je lepo
Jutro sva pričakala v Paklinskem kanalu...
...in potem sva obrnila
ter na Pelegrinu srečala Damaca, prvega, ki se je vračal s Sušca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar