Na Cresu sva dobila BB v slabem stanju in predvsem brez motorja. Ima sicer pento, a ona je nenaznesljiva z atako dolgo pot. Zato sva po mestu iskala kdo bi nama posodil pento, da imava rezervo. V bistvu sem imel največji problem jaz. Ves čas je v meni kuhalo, ker bi moral sam BB nazaj v Cres s pento, kar ni noben gušt. Z enim samim motorjem se ne bi upal. Zato popoldne pade odločitev, da bo treba po BV na Ugljan in se z njo poizkusiti na regati. Bila je nedelja, in ana jadranski magistrali skoraj ni bilo prometa. Tako mi je ostal v spominu počitek ob sončnem zahodu ob cesti in skoraj pol ure ni bilo nobenega avtomobila.
Tokrat so nam namestili trackerje, tako da so nas lahko spremaljali tudi na kopnu. Vse skupaj je bilo kar zgledno, saj sva ves čas imela družbo ostalih bark, kar je zanimiva izkušnja. Res da so naju manjše barke prehitevale, a taka je pač BV z nama vred. Do Sušca je šlo lepo v orco, saj je veter obračal, bil okoli 16 kn in nama ni bilo potrebno niti enkrat križati. Vračanje je bil bolj rodeo: veter je narasel preko 20 kn. Tu sva naredila tri napake:
2. Ker sem falil v nočni navigaciji in Dejanu predal napačno smer (spremljal sem luči velike ladje v prepričanju da so luči s Hvara), sva nekaj časa vozila preveč proti Visu.
3. Ker sva imela z enim samim jadrom velik zanos, nisva prišla v Ždrelac ampak sva šla okoli Vodnjaka.
Tako sva premijero z BV odigrala slabo in se temu primerno uvrstila. Dejan je bil tokrat drugič na regati slabe volje. Prvič me je napizdil v Vratih, ki sva jih odpeljala s špinom tik ob Braču, ne vem katerega leta že, morda 2001, drugič pa sem bil letos zaradi slabe nočne navigacije kriv za slab plasma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar