Sušac 100 x 2

Cazza
Choasa
Sušac
100x2

Sušac, otok in morje, ideja, želja, izziv, vse v eni besedi. Prvič sva se z Dejanom udeležila regate leta 1999, ko sva skoraj hkrati prebrala prispevek v reviji More o tej regati. Ni naklučje, da sva tudi o naši prvi skupni jadrnici, Silbi 650, "mini-max" Jureta Šterka, s katero se je vse začelo, hkrati brala Juretov oglas v Moru. V življenju ni naključij. Od takrat dalje se vsako leto, naj bo še tako nemogoče, odpraviva na Sušac z isto vnemo in navdušenjem. Vsako leto je to teden plovbe do Splita, regata in teden dni vračanja. Ne vem, kaj je večji gušt, meni je bil nekaj časa vsak del nekaj posebnega in svoja zgodba, saj se je na poti do njega vzdušje vedno stopnjevalo. Pot nazaj na sever je bila zame še posebna zgodba, saj sem barko večkrat vračal sam. Tu so zbrani zapisi, ki sem jih zapisoval na regati, največkrat pa šele po njej. Zapisi so v dveh jezikih, saj sva "mešana" ekipa.

Rezultati regate od začetka do leta 2011 so bili na straneh Izazivača, od tedaj dalje pa so dosegljivi edino na večni listi v kutiču JK Mornar.
Dnevnik se najbolje bere ob glasbi Daleke Obale, za posebne gušte pa je tu Sušac blues.

Barka Barka

Zgodovina:

Regata SUŠAC 100 X 2 kako joj glasi službeni naziv, što znači da je posada jedrilice sastavljena od dva člana, jedri se na ruti Split - otok Sušac - Split dugoj 100 nautičkih milja. Sušac je otok na otvorenom moru, između Visa i Lastova, geografska pozicija 42° 45′N, 16° 30′ E.

1996.

Prva regata održana je 1996. u mjesecu rujnu. Regatu je organizirala grupa jedrili

čara iz splitskih klubova Labuda i Mornara, pa je tako od ideje do realizacije proteklo samo nekoliko dana. Hrvatsko jedrenje je tako dobilo jedinu regatu za dva člana posade koja je

ujedno ispit izdržljivosti za ljude i brodove. Na toj prvoj regati sudjelovalo je 10 jedrilica. Regata se jedrila po jakom levantu i jugu, a tjekom noći je vjetar dosegao olujnu snagu. Većina jedrilica bila je nedovoljno opremljena za uvjete teškog mora. Jedrilica Ramina Pomorstvo nakon što joj je vjetar pokidao jedra jedva je izbjegla udar u stjene. Prava je sreća što su i ostali brodovi prošli bez većih havarija.

Prvi brod, TEA SEATEC, S. Marinović – O. Uljević, Uplovila je u splitsku luku u 4 sata i 49 minuta nakon 15 sati i 39 minuta jedrenja, vozeći prosječnom brzinom 6,5 čvorova, što je ujedno službeni rekord regate.

Branko Lišić - Zuba in Miljenko Nokolić, zmagovalni dvojec prve regate.

POREDAK PO KORIGIRANOM VREMENU PO KLASAMA

BROD POSADA

GRUPA I

1 SILVANA PIACUN – JAKŠIĆ

2 TEA SEATEC MARINOVIĆ– UJEVIĆ

3 RAMINA POMORSTVO DELIĆ – ČARGO

GRUPA II

1 BEŠTIJA TOMAŠEVIĆ – MALENICA

2 HVAR V ROIĆ – GJIDERA

3 ANA MLADINOV – BEČIĆ

GRUPA III

1 IZAZIVAĆ NIKOLIĆ – LIŠIĆ

2 JONATAN SMOLJENOVIĆ – BAVČEVIĆ

3 BIBA BOŽANIĆ – BOŽANIĆ

4 KALTENBERG ARAPOV - MRDULJAŠ

1997

Sušac 97 jedrio se u mjesecu kolovozu. Uspjeh prve regate i priće o događajima na njoj privukao je posade i izvan Splita. Nastupilo je 12 posada iz Splita, Zadra, Dubrovnika i Rijeke. Jedrilo se po potpunoj bonaci pa je tako posljednjem brodu trebalo 42 sata da odjedri regatu. Ovog puta posade su bile pošteđene velikih valova, ali su zato bili sprženi od sunca. Prvi brod, KVAKA, M. Arapov – E. Mrduljaš, završili su regatu nakon 26 sati i 23 minute non-stop jedrenja.

KVAKA je ujedno bila i prvi brod po korigiranom vremenu

POREDAK PO KORIGIRANOM VREMENU

BROD POSADA

1 KVAKA ARAPOV – MRDULJAŠ

2 SILVANA PIVALICA – JAKŠIĆ

3 IZAZIVAČ NIKOLIĆ – GALIĆ

4 JUŽNI VJETAR GAMULIN - ĐANOVIĆ

5 RAMINA POMORSTVO DELIĆ – ČARGO

1998

Sušac 98 jedrio se u mjesecu lipnju. Zbog prevrtljivog vremena i loše prognoze od 16 prijavljenih jedrilica startalo je njih 11. Organizator je zbog sigurnosti jedriličara i brodova proveo rigorozne kontrole obvezne opreme prema standardima Svjetske Jedriličarske Federacije (ISAF). Sušac je ovog puta opet pokazao svoje vjetrovito lice. S obzirom na položaj otoka, visoke stijene i velike dubine koje ga okružuju, oko njega se stvaraju neobične struje i veliki kratki valovi nevjerojatne snage. Zbog svega toga jedriličari kažu da Sušac JEDE kormila, jedra, jarbole a ponekad i brodove. Ovaj put kod samog otoka jedrilici SILVANA pukao je jarbol a u uspješnoj akciji spašavanja sudjelovali su sami sudionici regate. Prvi brod, TEA SEATEC, S. Marinović – M. Marinović, odjedrila je regatu za 20 sati i 4 minute Prvi brod po korigiranom vremenu bio je IZAZIVAĆ, M. Nikolić – N. Galić.

1999 - Prvič na regati - končala v Splitskih vratih

Cres - Split

Na celi poti vsa ujela samo za 2 uri jadranja. Morje je vsak dan bolj toplo, start pri 21, cilj pri 27 stopinjah. Kaprije: zjutraj kavica pri Tončiju in Germaniji, pri katerih je bil Dejan nekaj dni prej s svojo ekipo. Zanimivi, morski ljudje, zelo sta vezana drug na drugega. Podučila sta naju, kje se nabere največ kaper in kako se jih vloži v kis. Na otoku Dugo in Radula pred Maslinico na Šolti nabereva kar lepo količino kaper. Na Kaprijah vsi lovijo hobotnice z verigo z rdečo krpo in ribo v nogavici ali celo na kokošjo nogo.

V Split prideva v JK Mornar, kjer naju na pomolu sprejme Miljenko Nikolič: "Drugovi, ako nešto treba - samo recite." Za udeležbo na regati sva že po mailu prosila Damira Čarga, ki naju prijazno sprejme in nama dovoli start. Prav za prav se niti zavedala nisva, kaj to pomeni. Ne dovolijo start kar vsakemu... Najino Barko Barko si ogledujejo mojstri iz Mornara, najbolj vnet je Mišo Janković iz Uskoka, ki jadra na Davorki. Z nogo zaziba barko, da vidi kakšne vrste regatašica je, a se barka skoraj ne nagne: polna piva, vina, kozacev, orodja in vsega kar BB vedno nosi s sabo, ne sodi ravno med regatjere. Za barke v Mornaju pa velja, da so nabrušene: vsaka ima podaljšan jambor, prazne so in sploh je vse podrejeno hitrosti. Da so za regate popolnoma prazne in da ima vsak član posadke za regato samo eno bibitko vode in sendvič ni treba posebej pravit.

Mišo Janković, legenda Zadarskega uskoka: "Znaš gdje ti je najbolje? Tu i sada."

Pregled bark je resna zadeva: vsaka postavka iz razpisa regate mora biti na mestu. Midva imava težavo, ker BB nima kaljuže in zato tudi nima kaljužne pumpe, ker "ne prima vodu", a po pravilih off shore regat mora biti tudi kaljužna punpa. Midva sva zmontirala punpo pod klopco v kokpitu, a ni nikamor spojena, izgleda pa čisto OK. To je bila edina stvar, ki sva jo pregoljufala, zato pa sva edina imela radar reflerkot in to ne k'r neki: največji, škatlasti na zadnji priponi, da je bilo nevarno, da nama pade na glavo v kokpit. Imela sva celo dva gasilna aparata, dve vedri, tri komplete orodja... jasno, BB. Jutro pred startom trema. Blokirajo nama motor in naju s pomožnim čolnom zvlečejo na regatno polje. Zdaj gre zares.

11:00 odšlepali so nas iz pristanišča, veter 0.0
12:00 start z napačne boje. Dejan je nervozen, jaz tudi: prehitro spustim spin.
13:00 proti Splitskim vratom. Bok, glavno, genova, nato spin, zelo lepo sva se približala ostalim.
14:00 menjava genova - flok
16:30 do sedaj povprečje 3.5 kn, veter slabi.
18.00 čista bonaca na pol poti do Pelegrina. Malo se skopava v morju, da se osveživa.
21.00 v zadnjih treh urah 1 milja. Pokaže se nekaj jezikov vetra iz SW. Plujemo proti Vodnjaku a ga ne vidimo.
22.00 Veter SW, hitrost 3-4 kn, smer idealna, temperatura Ok, samo vlaga na palubi je zoprna.
24.00 Damir je 16 milj do Sušca, midva imava še 22,5 milj. Eno uro sva vozila celo na špin s 5-6 kn. Točno ob 23. 45 veter ugasne. Okoli naju se sliši dihanje delfinov, ki so čisto blizu barke, a jih ne vidiva.
01:00 Spet ura brez vetra, 20 milj do Sušca, a luči najbolj zaželenega svetilnika še ne vidiva. Mesec se je razlil po vodi.

01:26 Babalu je na Sušcu

03:00 Še 11 milj do Sušca, hitrost 3 kn, ves čas na špin.

04:15 Dani se. Še ena nočna kava.
05:55 Rt na žene. Žal morava sneti špin.
06:47 Rt Kanula. Za nama odkrijeva še eno barko. Sonce že pripeka. Jutranji počitek, a naju zato medtem prehiti tista barka. Niti vedela nisva, da sva zadnja. Cel dan guncanje in čakanje na veter. Popoldne pihne blagi maestrat s Stončice.
20:15 Nekaj milj pred Splitskimi vrati, končno piha veter v bok in greva 4-5 kn na genovo.
21:30 Pri svetilniku na Šolti nama nekdo odreže veter, tok pa naju vrže nazaj v Brački kanal. Poizkusiva priti bliže Braču, a se nama vsak poizkus izjalovi. Ves čas sva nekje v sredini kanala in se premikava not in spet ven in čisto nič nama ni jasno. Vsak nekaj časa poizkuša narediti kaj koristnega, a brez uspeha. Utrujena sva...
1:30 Obišče naju Kiki in Marjan Ban iz regatnega odbora. Poveva jima, naj naju ne čakajo in naj gredo spat.
5:30 Dejan me zbudi in z žalostjo startava motor. Ob 8. uri sva v Splitu, gledava vsak v svoj kot. Izčrpana sva, briševa solze. Ni nama uspelo, izpraznjena sva in zelo žalostna.

Preplula sva 100,01 NM z jadri v 44 urah. Vsem je žal, da nisva mogla priti skozi Splitska vrata. Midva sva po svoje zadovoljna, da sva vzdržala do časovnega limita in nisva odnehala.

SUŠAC, hvala ti!!!

Vračanje:
V Splitu nama Mišo skuša pomagati pri montaži črpalke goriva, a nama zlomi ročico črpalke. Vrneva se z avtobusom. Izbereva Drniškega, ker je "najbolji". No, na sredi poti majstor ustavi pri kmetiji, kjer so klali in najavi, da se je avtobus pokvaril in da naj počakamo na naslednjega, ki pride čez kako uro mimo. Ko to tamo pjeva...
Čez dva tedna se z Mojco vrneva v Split po barko.
19.6. kreneva na vse zgodaj iz Splita in v enem dnevu prideva vse do Žuta.
20.6. Spet rana ura - zlata ura, da ujameva čimveč burina. Prava fešta, 6,8 kn v pol krme, nato pa dež, sonce, dež... Do Silbe povprečna hitrost 4,9 Kn samo na jadra. Odspiva dobri dve uri, da dež malo poneha, nato nadaljujeva od Nerezin. Veter N, zato zelo ostro v veter. Malo motor z jadri, zato sva ob desetih zvečer že v Nerezinah.
Naslednji dan burja, 1. krat in flok.

Pot, kakršno lahko samo poželiš. Veliko vetra, vsakršno vreme, pravo potovanje, dobra družba. Z našo barko je vse mogoče!

2000 - Prošli smo Splitska vrata!

Transport barke v Split.

Stalne slabe napovedi na srečo niso dvignile močnejšega juga, zato lepo plujeva v kombinaicji jadra-motor proti jugu. Postaneva v Osorju, da se Dejan vrne v Cres po genovo. Drugi dan prespiva že v Sutomiščici na Ugljanu. Na Kaprijah obiščeva Bilo Idro in se naučiva nekaj o lovu na hobotnice, mačke pa so nama pojedli ribe, ki sva jih sušila na ograji. Na Dugom nabereva 4 litre kaper.
Motor v začetku poti dela malo hrumeče, proti polovici poti pa se umiri, le kadi močno. Potreben bo lep zimski servis. Sicer lepo vleče 4,5 - 4,7, kar je lepa potovalna hitrost. Z ribami se dobro oskrbiva, zato poizkusiva s sušenjem: najprej za en dan v sol, nato na zrak. Tudi s kaprami narediva enako, za en dan v sol, nato v kis z vodo.

Regata:
12.00 start regate, 33 bark, lepo vreme, maestral. Startava v zadnji tretjini, a zapustiva Split kot predzadnja. Do vrat lepo v vetere 5 - 5,5 z genovo.

16.00 Pakleni otoki. Obrneva proti Sušcu in po lepem maestralu z valovi, ki pa niso premočni letimo s špinom 6- 6,8.
Okoli 20 ure prvi obrnejo Sušac in dobesedno letijo proti Hvaru. Midva dohitiva in prehitiva dve barki, ostalim pa se precej približava.

22.00 Sušac, na zdravje, Dejan! Odločitev kam ni enostavna. Veter NW, zato j emožno proti Visu in proti Hvaru. Zaradi jutranjega burina obrneva proti Hvaru i do svita. Ob 4 plujeva z vetro, nastavila sva podaljšek, uravnala jadra barka je lepo sledila blagemu vetru, ki ga ni bilo več kot 4 - 6 kn z valovi od maestrala. Zjutraj vidiva nekaj bark, kako se zibljejo v bonaci, zato se stisneva ob Hvar in se po sledehvetra vlečeva skozi Paklinski kanal, kjer prehitiva še nekaj bark, ki so stale v bonaci. Skupaj plujemo do Pelegrina, kjer se izza Vodnjakov pripelje še 6 bark, ki so ponoči vozile proti Visu. PO 60 miljah smo vsi skupaj, no tisti počasnejši del regate. Veter jelizal po morju zelo čudno. Z Visa so pripluli s špinom, mi smo imeli zelo rahel burinček. Odločitev kam: nekateri so odvili na levo čekat maestral, vendar je ura po soncu šele 8. Midva se spustiva pod Hvar, da bi iskala ostanek burina in v loku priplujeva do Vrat. Poteza se je izkazala za odlično. Kdor je iskal maestral, je zaostal za nekaj ur. Oba imava kepo v želodcu. Na srečo je ravno toliko vetra, da lahko plujeva s špinom tik ob Braču. Od vrat dalje pa bonačina.

Davorka

Vsa presenečena ugotoviva, da sva dohitela, oz da so naju počakali glavni frajerji regate: Lanski zmagovalec Izazivač z Miljenkom Nikoličem un Mladim Nevenom Galičem. Ona dva sta nama lani najbolj pomagala, da sva se v Mornarju počutila dobrodošla. V svojih vodah sta obvisela v bonaci., tu je tudi Mišo z doktorjem na Davorki. Midva se drživa Brača in se po jezikih vetra počasi sesava naprej. Davorka in Izzazivač sta hitrejša od naju in se vsake toliko podeta iz jezika v bonaco in nama tako naredita uslugo, da lažje izbirava najboljšo pot. Skupaj se drug za drugim bližamo rtu Brača. Tam dvignemo genove in oba jo odkurita naprej, saj sta veliko hitrejša v veter. 

14.30 Oba navdušena, da nama je uspelo priti okoli in do konca, priplujeva v cilj.

In nato - presenečenje. Prva barka je pričla v cilj pred petimi urami inpo korigiranem času zato zasedeva drugo mesto Šok in veselje hkrati. Barko takoj odpeljeva do Zadra in se z avtobusom vrneva v Split na podelitev in fešto.

Vračanje barke:

1. etapa Split - Zadar od 19.00 do 12.00 naslednjega dne. Čeprav utrujena od neprespane noči odplujeva vsak svoj del noči. Morje je mirno, barka pa lepo vleče.

Barko pustiva v Uskoku in z busom se vrneva v Split. Fantje so naju res lepo sprejeli. Dve uri zadremava na Izazivaču, nato spet na bus in pičiva dalje.

2. etapa: Zadar Cres

Morje mirno, vetra ni, idealno za vračanje. Potovalan hitrost 4,7 - 4,8 kn. ob 3.30 sva v Cresu. V teh dneh so bile vse zvezde postavljene po najinih pravilih: ko sva šal na trajetk ob uri ko ga ne bi smelo biti, naju je čakal, in nato je samo naju peljal na Krk...

2001 - Offshore regata

Pot do Splita v lepem vremenu z dovolj vetra, da sva na koncu motorirala, da bi pokurila čimveč goriva. Dejan je naštelal ventilčke - motor dela OK.Vode v kaljuži do Splita manj kot 1/2 litra. Ribice prvi in zadnji dan. Na Kapriju smo lilali hobotnice: ujeli smo 12 kg hobotnic in nabrali 3 litre kaper.

Samograd

Tonči in Germanija sta naju zjutraj ob pol štirih vzela s seboj na lov. Ker je na rtu Žirja že bil en čoln, se odpravimo do Samograda. Čoln pustimo v tok in Tonči po krmi na vsaki stani spusti laks z verigo na koncu, rdečo cunjo in šnjurom v nogavici (nekateri s Kaprija lovijo tudi na kurjo taco...) Hoba skoči na vabo, Tonči jo privleče do površine in jo z mrežo pobere. Če odpade, zavesla nazaj proti njej in ji spusti vabo pred nos in jo ujame. Ne moreš verjet, poln ajmar smo jih nabrali. Z Germanijo sva nato na Samogradu nabirala kapre. Neverjetno je, kako je Germanija navezana na svojega Tončija.

Dejan

Regata: Po blokiranju motorja nas ob 11. uri odpeljejo pred lukobran. Vremenska napoved obeta vse možne vetrove samo juga ne. Ko nas izvlečejo, se od Trogira pripelje nevihta, ki nas v 3/4 ure opere. Na srečo sva dobro oblečena, sicer bi imela drek od regate. Štart je bil izveden 15 minut pred rokom ravno v času ko je med nas zapeljal trajekt. Ko Dejan ugotovi, kako so barke lepo zložene, greva bliže in ko ugotoviva, da prvi že obračajo bojo, se zaveva, da je regata že v teku. do povratka na startno bojo uloviva zadnjo skupino bark. Štratna boja je bila za publiko postavljena samo 20 m od obale in morali smo tik obo obali, a tam ni bilo vetra, tok pa kontra. Ko prideva do boje, naju Beštija ne pusti mimo, zato narediva krog in ponovno poizkusiva. Ista zgodba, ista barka nama tudi drugič ne da vode. Obrneva, medtem se dve barki zaletita, eno (Zrinka i Mrio Hrvoj) pa nosi na skale, a jo z gumico izboksajo nazaj v regatno polje. Na srečo ni posledic, samo mali šok za skiperja in atrakcija za publiko. V tretjem poizkusu prideva do boje preveč v veter, desno od naju pa gre na bojo Miška, ki ima več možnosti da obrne, zato ji dava prednost in v četrtem poizkusu tudi midva obrneva. (če bi bolje poznala pravila, bi vedela da sva imela prednost) Hitro skočiva s floka na genovo. Veter pred startom je bil burja okoli 20 kn, nato obrne na tramontano 10 kn, ki pade v rahel levant. Ta obrne v jugo do splitskih vrat. Do vrat 1. krat in flok.

15:00 vrata prepičimo in daljšamo jadra, saj vetra skoraj ni več (SW). Nekako se guncava do Hvara. Na Pelegrinu se odločiva za kanal in Ždrelac. Odločitev skoraj obžalujeva, ker Duje obide paklenjake pri Vodnjaku in naju tako prehiti. Pade noč, midva pa tok nosi nazaj po Paklinskem kanalu. Ko že spremeniva odločitev in se obrenava na zahod, ker pada noč, naju doseže sveži burin. Noč je, a ker je luna nizka, obrneva nazaj v kanal. Ne dela nama niti brzinomer, niti globinomer, a ker je veter v pol krme gre gladko skozi Ždrelac. Zunaj  burja jača. Po pravilu je na potegu med Hvarom in Korčulo najmočnejša - in res je. Pridno krajšava po pravilu prve misli. Na koncu sva na 3. kratu in viharniku, barka pa leti 7 kn. Pod Korčulo se umirja in podaljšujeva jadra vsakič, ko hitrost pade pod 5 kn. Barka gre krasno, samo en bočni val pade na kabino. Nekateri valovi so bili visoko nad nama precej glasni. Log na srečo spet dela, globinorem pa še vedno ne kaže. Sredi noči pluje mimo ladja, ki naju gotovo ni videla, saj je plula zelo blizu, lahko pa da sva imela midva zaradi noči večje oči...

04:00 Sušac, otok ki brni, brunda in gode. Neverjetno doživetje in lep obćutek je, ko se javiš svetilničarju, da si obrnil. Sušac. Vetra je malo, zato preideva na genovo, dani se. Naravnava barko na Paklenjake. Veter NE, hitrost okoli 4 kn, a proti Paklenjakom vedno bolj pada in obrača na SE, zato pred Ždrelcem dvigneva špin. Zliževa se skozi in po kanalu do Pelegrina. Tu veter počasi obrne skozi bonace v W-NW, zato naju špin ponese do Vrat. Ker veter dobro drži, greva blizu Šolte in nato po sredini proti Splitu. Duje naju spet dohiti in se drži desno, kar je očitno boljša stran v teh bonacah. Tako je bilo tudi lani. Seveda padeva v bonaco, iz katere naju reši maestral. Pred ciljem naju prehiti Elan expres, tako da v cilj pripeljeva takoj za njm kot zadnja barka okoli 16 ure.

Posadka Miške

Letos so izključili barke brez notranjega motorja in dolžine pod 7,5 m. Naju so izjemoma pustili, ker sva jih prepričala, da je BB opremljena bolje kot katera večja barka, dolžino pa bi lahko dosegla, če bi na pramec privezala metlo. Prav gotovo je imel tudi Miljenko svojo besedo pri tem, da sva lahko startala.

Lepa, prava morska izkušnja, kjer ugotoviš, kako premalo poznaš morje in pogoje na njem. Ko sva v kutiču pripovedovala, da naju je tok nosi nazaj, so naju vprašali zakaj imava sidro na barki?!

Obred čiščenja zobatca

Potrebno bo najti še kak tak izziv. Letos so bili pogoji na morju ostri. Spraševal sem se že, kako bova navigala od Sušca nazaj v orco, če bo veter še pojačal, posebno pa če se morje še dvigne, saj sva skrajšala do konca.
A vedno je tako, da je nekako rešljivo. Vsak veter obrne, iz noči nastane dan, malo se odpočiješ...

Niso vse regate iste. Dalmatinci doživljajo morje popolnoma drugače, med sabo se spoštujejo kljub konkurenci. Morje jih združuje. Ko ima Mornar regato, jim Labud peče ribe, ribe jim čistijo Komižani...
Taki so tudi do vseh, ki so na morju. Lepo je biti njihov gost.

Vračanje v Cres
Ponedeljek tramontana, morje 5-6.start v torek ob 6.00, postanek za 3 ure v Biogradu na pici, prihod v Cres v četrtek ob 15. uri.

2002 - Z valovi v cilj

Do Splita v glavnem motor in jadra. Motor kadi, žre olje do 1/2 l na 12 ur vožnje, zato ga kontrolirava vsak dan. Kompresija pada, crkne vsakič, ko odvzameš plin. To se nama je zgodilo tudi pri povratku ob pristajanju v Iloviku, a zaradi utrujenosti nisva niti opazila, da imava dvignjeno tudi glavno jadro, a so naju na srečo ujeli ljudje na pomolu, ki so čakali brod.
Etape: Cres - Silba - Žut - Kaprije - Šolta = Šešula - Bobovišta - Split. V Bobovištima so boje na dobrih mestih, a slabo drže. Tam naju je ujel močan jugo. Morje je v pristanu dihalo v minutnih razmakih. Veter je zjutraj malo upadel in ko sva šla v Split, sva bila mala ekzotika, a barka je lepo jemala velike bočne valove juga in vetra okoli 35 kn. Ves trajektni promet je stal...




Regata:

Morje je ostalo visoko, veter SE 15 - 20 kn, ki je ponoči obrnil na SW in zjutraj ugasnil. Orcala sva do Sušca. Barka je šla izredno stabilno in mirno v veter čez valove. Do Sušca narediva 72 NM s povprešno hitrostjo 4,9 kn. Obrnila sva ob 3:45 in s pol krme letela 7 kn. Ko je veter z dnem padel, sva se vlekla po 1 kn do Paklenjakov. Od tam dalje špin vse do 1 miljo pred ciljem, kjer je spet zabonacalo in na koncu so nama valovi trajektov pomagali priti v cilj.  Za zadnjo miljo sva potrebovala več kot uro in pol. Cilj ob 20:30.


Vračanje
V ponedeljek ob 6. odrineva in voziva neprekinjeno do Cresa, kamor priplujeva v torek okoli 20 ure. V začetku močan NW, tako da sva se komaj dvigala, ponoči bonaca, drugi dan pa mirno. Z BB sva nasedla pri Ugljanu. Večjih poškodb, razen zvita inox plošča pod prvim vijakom kobilice in počen kit na rebrih, ni. Imamo zelo močno barko.

Epilog:
Komentar z distance april 2003: udarec je bil tako močan, da je zvilo 1 cm debelo ploščo pod prvim vijakom in napočilo rebro pri zadnjem vijaku. Barke ob takih dogodkih, ko s polno hitrostjo udariš ob dno, potonejo. Barka Barka ne!!!
Izkušnja zadnjih dveh let, ko sva preveč forsirala povratek in plula brez postanka, ni dobra. Treba se bo vračat v normalnem ritmu.

2003 - Dream Catcher in skuše za fešto

Start iz Cresa v nedeljo brez permita in crew list. Vse nama pripelje Sergio v Osor v ponedeljek zjutraj. Po kavici ob 11. odrineva proti jugu vse do Iža, kjer prespiva na pomolu za ladje. Ribice naju dobro služijo. Naslednji dan greva zgodaj do Žuta na kavico in kopanje. Od tam ni več dvoma - Kaprije. Na Samogradu je preveč galebov, zato ne grem sam na kapre. Lansko izkušnjo z galebi mi je potrdil Tonči, ki pozna kako galeb udari v glavo. Tonči in Germanija letos delata apartma. Dejan je bil slab politik - nista ga hotela vzeti na lilanje.
Naslednji cilj je Bobovišta s postankom za kapre pred Maslenico. Nabereva jih 2 kg. V Bobovištima vse po starem, le konobarica je vsako leto druga. Zamenjava propelerja in v Split. Tu je vse postarem: dobra družba in dobra regata.

Regata:

Start po maestralu, a nama ne gre. Duje spet motovili, tokrat ima JOD 35, Učka pa naju sledi in je zelo vesela, da jo vsaj midva slišiva po VHF. Pred vrati malo dohitiva ostale, a nama takoj spet pobegnejo. Malo zabonaca tudi nama, a dobiva tudi midva maestral proti Hvaru. Leti kar 5,6 - 5,7. Na Hvar greva v kanal: sreča čuva hrabre (Dejan). Priletiva skozi Paklenjake in nato špin. Veselje popolno: 7 kn vse do Sušca, kjer se spet približava ostalim! Miljenko obrne ob 22:30 midva pa ob 24:02, kar je bilo spet krasno. Okoli Sušca vertrovi vseh smeri. Cel večer pišurija s svetilničarjem, ki je sprejemal pozive, pripravljal janjca za direktorja in bil po malem okrogel. Dream Catcher mu ni šel v glavo in in ga ni našel na startni listi.
Povratek je bil izjemno hiter. Tudi jutranja bonaca je bila ves čas hitrejša od 0,5 Kn. Zopet skozi Ždrelac, ki ga doseževa ob 9. uri. Ob 12 sva na vratih in se drživa Šolte. Gre, a komaj. Za vrati standardno - bonace, ki naju mučijo do 14:30. Pod Čiovom vidiva kreste maestrala, midva pa v bonaci. Učka odpiči pod Šolto. Ko spet ujameva veter pustiva Učko zadaj in okoli 16. sva v Splitu.

Na kopnu presenečenje - umešala sva se med naboljše - 3. mesto, samo 10 minut za 2. mestom.


V nedeljo greva pod Čiovo zamenjat propeler in ujameva 5 kg - 24 kosov skuš. Fešta od ribe na moru in na gradelah.

JK Mornar - klasa optimist

Po fešti, kjer sva bila kot vsako leto zadnja, so bil komentar Tamare s Portanove: "Vidva sta zadnja tudi ko se vama mudi."
Vračanje

Zjutraj počasi v maestral do Drvenika malega, kjer skoraj kupiva parcelo. Dobro, da sva oba švorc. Zvečer potegneva do Kaprij. Gregada ob dveh zjutraj. Zjutraj se navdušiva nad Elanom 31, ki se prodaja... Čez dan sva si ogledala marine Hramina, Betina, Biograd: vse so dobre in drage. Do Biograda me je dobro napihalo. V kanalu proti Zadru zelo močan tok - 2kn proti jugu, zato se motor matra, za tolažbo pa pade zobatec. Skuhava ga, a ni bil tako dober kot piše v knjigah. Spiva v Sutomiščici.
Zopet sva zgodnja. Ko prevzamem krmilo, falim v orientaciji in greva okoli Oliba namesto ob Silbi, zato odpade redna kava na Silbi. V Nerezinah naju ogulijo za 60 kun, a se mi ne da odriniti na sidro, ker se počutim bolnega, Dejan pa ne reagira. Zato pa je bil brodet 1. liga.
Bilo je dobro, z malo jadranja, a tako je pač, ko potuješ in imaš rok. Motor je predel kot muca, potovalna hitrost več kot 4,5 Kn.

2004 - Regatno sidrenje

Po dolgi zimi in hladni ter deževni pomladi smo spet tu. Vsa zimska garderoba, kar jo premoremo, je z nami. Vsak dan trak na glavi in debeli termovelur.

Cres - Osor: krasna burja, olujni + 3. krat, barka je stabilna in hitra. Dejan je napovedal, da tokrat ne bo rib, a je bil na vhodu v Osor en šnjur ravno prav za juhico. Dejan ima letos novo kamero in piše svoj avdio dnevnik, tako da moram kaj več napisati v tega, da bom lahko kdaj guštal stare čase. Ima izkušnjo s kamermani: ko avtor posname, je zadovoljen z delom in tega nihče nikoli več ne vidi (Boris, Dule).

Osor - Iž: Ugotovila sva, da je Iž ravno polovica poti do Splita. Cel dan nič pravega vetra, razen jutranjega ostanka burje. Postanek za kavico na Silbi. Na Ižu se priveževa ob 21:30 na ponolu za ladje in skuhava gregado - 1. liga.

Iž - Kaprije: Z Iža v Biograd po gorivo in trnke, a na žalost trgovina, ki ima najboljšo robo na jadranu, opoldne ne dela. V Tkonu sva imela lokacijski ogled potencialnega vikenda. Zanimive stare hiše nad vasjo, ki je sicer ena urbanistična packarija. Na Kaprijah na sidro. Ujela sva neko "barakudo", ki je okusna kot molj, a ji ne veva imena.

Kaprije - Maslinica: Kako so nekatere destinacije definirane v naprej. Cel dan dežuje, a se lepo zabavava. Kaper letos na standardnih mestih še ni. V Maslenici, idilični vasici, podobni Bobovištima, veževa na pomol za večje barke. Skuhava blitvo in krompir z ribicami. Odlična klopa. Ribiča, ki sta lovila na pomolu, stase pogovarjala: "Ovo tako miriše, da moram brže doma nešto pojest".

Maslinica - Bobovišta: Zunanja stran Šolte je vedno lepa. Tudi jugo ni premočan, tako da plujeva tako kot vsak dan: jadra+motor.  Bobovišta - obljubljena dežela! Dejan junaško menja propeler v zelo hladni vodi. Na srečo imava neoprenski long john. Letos imajo tuš s toplo vodo!!!

Regata:

Letos je 30 bark, ni sicer flote JOD 35, a če bi bili, bi to bil rekord. Napovedi so šibke, zato vsi tovorijo robo iz bark. Tudi midva izneseva vse, tudi blazine iz prve kabine. Startamo z eno urno zamudo, ker do štarta ne uspejo izvleči vseh bark na regatno polje. Start v orco proti Čiovu, a ko pridemo do boje, zmanjka vetra, tok pa je 0,3 Kn in nas odnaša nazaj k boji. Dejan junaško potopi sidro na 40 m in hitro prehitiva 5 bark. Ko ga je dvigal, je bil moker kot miš. Bojo obrneva med zadnjimi. Dvigneva Nevena in veselo proti vratom. Vedno se sprostiva šele ko obrneva proti vratom in najinih manevrov ne gledajo z obale. Iščeva jezike vetra in kmalu pustiva za sabo 7 bark. Prvič plujeva med vsemi ostalimi. Samo prvih 6 bark se je odlepilo, vsi ostali smo tu. Tudi Izazivač je na vidiku. Skozi vrata odletiva kot puščica, zunaj pa veter na srečo ostane enak - NW, tako da plujeva med 5 in 6 Kn do Paklinskog kanala in z zadnjim resnim vetrom zaplujeva v Ždrelac.Na drugi strani vse crkne. Od 20:30 dalje se guncava proti Sušcu. Na srečo ni dežja, ki je bil napovedan. Polna luna, a vetra malo ali nič. Ob 2. zjutra prvi obrnejo Sušac, ki so do ene do druge punte porabili 3 ure! Okoli naju je vse polno bark, kar je za naju zelo zanimivo, saj sva bila doslej skoraj vedno bolj sama. Ker v glavnem plujeva manj kot 1,7 Kn tudi spiva korektno. Izazivač in skupina pred nami obrnejo med 10 in 11:30, midva pa ob 1.3 uri - popoldne. Vse barke za nama odstopijo že tekom dopoldneva, ko pa Neven sporoči, da pri njima dela "Srbin", odstopiva tudi midva. Vetra ni niti za vzorec in bil bi čudež, će bi pihnil dovolj močan veter, da bi naju ponesel do Splita. Ugotoviva, da imava samo 10 l goriva, zato pokličeva na Hvar, da si zagotoviva gorivo. Ob 3. zjutraj sva v Splitu.

V Mornaru ni več vse po starem: Sera je umrl, Frane ima kostni rak. Čas teče...

Slobodna Dalmacija

SUŠAC 100x2 2004. IZVJEŠTAJ S REGATNOG POLJA

Osmorica jača od bonace

Na ovoj napornoj i iscrpljujućoj regati dugoj 100 milja najbrži je bio Croatel One, na kojem su bili Ivan Kuret i Tonko Barač. Od ukupno 29 posada, regatu je okončalo samo osam. Njih bonaca nije uspjela zaustaviti

Tekst i slike Damir VIŠIĆ
Već godinama se jednostavno zna: Prvi petak u lipnju točno u podne start je Mornarove regate SUŠAC 100x2. Prvi SUŠAC 100x2 održan je u rujnu 1996. godine i odmah je postao izuzetno cijenjen i popularan među jedriličarima. Čarobna formula nalazi se u samoj ruti dugoj točno 100 milja, preko dva kanala, pučinskom jedrenju do otočića Sušca i natrag, te posadi reduciranoj na samo dva člana.
Ne, nije riječ ni o kakvoj avanturi, nego o napornoj i vrlo iscrpljujućoj regati, koja ponaprije nosi svoj natjecateljski karakter. Naravno da je izbor partnera za ovu regatu izuzetno bitan. Osim što je potrebno da se besprijekorno snalazi na svim pozicijama na brodu, izuzetno je važno da funkcionirate uigrano. Ove je godine, međutim, bilo teško naći i adekvatan brod.

Polovica stranih posada

Naime, otkako se ACI Match Race održava u Splitu, tjedan dana prije ove regate, flota JOD 35 bila bi spremna i kompletna za nastup na SUŠCU. Međutim, ove godine je izostala zbog nekih drugih obveza, pa su sve posade koje su računale na ove brodove ostale na kopnu. Bez obzira na to, na startu se okupilo 29 posada, od kojih gotovo polovica stranih.
Nastupom dviju slovenskih posada, još 1998. godine, regata je dobila svoj međunarodni karakter i svake su godine natjecatelji sve brojniji. Posada broda Barka Barka, koja već šestu godinu zaredom nastupa na SUŠCU, tvrdi da je ovo najpopularnija regata među slovenskim jedriličarima, a njezini sudionici izuzetno cijenjeni.
Damir Čargo i ja već četvrtu godinu pokušavamo pobijediti, a ovu godinu smo trebali nastupiti s brodom koji bi iznenadio sve sudionike. Međutim, kasni s isporukom. Rezervna varijanta s JOD 35 također je otpala, pa smo na brzinu skrpili jednu Bavariju 50 imena Way Point - Libar Trgovina IV. Netko je zgodno dobacio kako smo ove godine za izvještaj s regate osigurali “reportažno plovilo”.
Svim sudionicima regate motori se plombiraju, a na start ih otegle gumenjaci. Na startu je, međutim, bilo više brodova nego što se očekivalo, pa su dva gumenjaka za tegljenje bila premalo. Stoga je početak odgođen 40 minuta.

Na startu kišica i bonaca

Na startu su nas dočekale lagana kišica i bonaca. Samo pokoji reful nekog južnog vjetra i izrazito jak južni kurenat omogućili su kakav-takav start. Startna linija SUŠCA postavljena je tako da brodovi krenu ispred Splitske luke, obiđu bovu ispod Sustipana, vrate se oko bove starta i zapute prema Sušcu. Potpomognuti jakim kurentom i s nekoliko laganih refula, prva bova se brzo okrenula. Favoriti su odmah poveli. Najprije Nagual, zatim Adria Azia, pa Sultan i Lolita. Već do druge bove Adria Azia je pretekao Naguala, a Lolita i Croatel One okrenuli su za njima. Onih par refula uspjelo je progurati najbrže, a ostale ostavilo u borbi s nedostižnom bovom i jakim kurentom u provu.
Tek u 14:30 se i posljednja grupa brodova zaputila prema Splitskim vratima. Nisu mnogo izgubili jer ni vodeći brodovi nisu daleko odmaknuli. Još u 16 sati niti jedan brod nije ušao u Vrata. Kako se tramuntana razvijala brže od brodova koji su sustizali vodeće, tako su i oni krenuli naprijed. Vodeći su izašli iz Vrata istim redoslijedom kojim je obiđena i bova, samo je Croatel znatno zaostao. Premda su ranije izišli iz Vrata, ni posada Lolite nije bolje prošla. Ostali su u lokvi bonace pod Livkom i dočekali ostatak flote. Dva vodeća broda nestala su u daljini, a Lolita i Croatel polako su se odvajali za njima.

Tri mogućnosti

Grupa se rastegnula, ali već u 19 sati svi su se domogli Pelegrina. Ovdje se taktike razvijaju u tri smjera. Jedni, uključujući vodeće, projedre cijelim Paklenim kanalom i uz Pokonji Dol krenu prema Sušcu, drugi izorcaju Vodnjake i drže se desnije rute, a treći, oni najbrojniji, predvođeni Croatelom, riskiraju snažne kurente Ždrilca i skrate put. Premda je ovaj put kraći, ne znači i da je najbrži. Vodeći, dakle lijeva opcija, imali su jači i dugotrajniji levantin koji ih je dovukao do pred Sušac već oko 22:30.
Dok su oni stajali, ostatak flote hvatao je priključak i između 22 sata i ponoći pružio trenutke izvanrednog jedrenja. Lagani levanat dovoljno je jak da na brodu sve umiri i ništa ne klapa, a ni onaj konstantni mrtvi val u provu više toliko ne smeta. Pun mjesec polako se probije kroz oblake i naglašava siluete okolnih otoka. Ovo su trenuci o kojima Ban pjeva: “Plovim, jedrim preko mora, gledam more, pušim cigaretu. Osjećam se izvanredno, ja sam najbogatiji na svijetu...”
A oko ponoći ponovni sastanak. Par vodećih ispod Sušca, a ostatak flote između Sušca i Korčule, klapaju u bonaci i iščekuju novi raz. Ovo su trenuci, a naročito noću, kada prevagne iskustvo. Brodovi se razvuku na sve strane, svaki za svojom taktikom, svaki za svojim vjetrom. Jedrenje je jedan od onih sportova u kojemu se vječno uči, i kad se pobjeđuje i kad se gubi. To je vjerojatno i razlog zašto se o pojedinim regatama duže govori nego što one stvarno traju.
Jedriličarskom klubu Mornar pri organizaciji regate SUŠAC 100x2, uostalom kao i kod druge velike Mornarove regate oko Palagruže, Plovput pruža maksimalnu sigurnosnu podršku. Njihov stručnjak ispita sve radiopostaje prije starta, a svjetioničar bdije i bilježi vremena prolaska Sušca.
Radiopostaje su upaljene na 78. kanalu tijekom cijele regate, a svi sudionici, kad se nađu pod svjetionikom, imaju obvezu javiti se svjetioničaru. Sada nastupa iščekivanje. Ponoć je već davno prošla, skoro su i dva sata i kreću pozivi. Prvo Adria Azia, pa Nagual, Lolita i Duh Ultre, nešto za njima i Croatel, a zatim dugo, dugo nitko.

Slobodna Dalmacija: Regata Sušac 100x2: Croatel One najbrži

Ivan Kuret i Tonko Barač prvi su prošli ciljem na regati "Sušac 100x2", jednom od najzahtjevnijih navigacijskih natjecanja u Hrvatskoj. Posada JK Labud je na krstašu Croatel One nakon dva dana jedrenja stigla do cilja točno u 16.39 sati. Drugi su u cilj uplovili Darko Prižmić i Goran Lanc, članovi orebićkog kluba Peliška jedra na brodu Adria Azia. Pobjednik regate bit će poznat nakon što se izračuna korigirano vrijeme u koje ulaze i parametri poput veličine jedara i duljine broda. Svečanost podjele nagrada održat će se večeras u 21 sat u prostorijama JK Mornar.

        

 

Vračanje:
Split - Iž - Cres: kombinacija 2. krat - flok 1. krat - motor odlično vleče tudi v močne NW. Povprešna hitrost 4,5 Kn, 80 NM. Ujela sva luca, 1,5 kg, ki pa ni blestel v rdeči gregadi. Pred olujo dve jati delfinov.

2005 - Svetilničar

  

Slobodna Dalmacija

Gušt je i kad se ne spava

Kad je napeto, nema spavanja. Sitite se da će brod otić kvragu ako ga pustite i odma’ se razbudite — kaže Pjacun, koji najviše uživa u noćnom jedrenju. — Aktivira se šesto čulo. Ludilo osjećaj!

Piše Merien JELAČA
Snimke Jadran BABIĆ i Emil TOMAŠEVIĆ
Za jedriličare najza htjevnija navigacijska hrvatska regata Sušac 100x2 ove godine protekla je u najboljem redu. Istina, nije oboren rekord s one prve, premijerne avanture od Splita do Sušca i natrag, kada je krstaš Tea Seatec sa Stjepanom Marinovićem i Ognjenom Uljevićem prošao kroz cilj nakon 15 sati i 39 minuta jedrenja. Ovaj put pobjedu su odnijeli Darko Prižmić i Igor Pjacun s jedrilicom AA, koji su na moru proveli ukupno 22 sata i 58 minuta. Zajedno s još 25 posada iz Hrvatske i Slovenije, čiji su motori bili plombirani dan prije, krenuli su iz splitskog Mornara u petak u podne, kada je direktor regate Damir Višić dao znak za pokret. Trebalo je osvojiti Sušac i vratiti se natrag u luku, ne prvi, nego puno prvi, kako nam je objasnio Pjacun.
— Imamo veliki brod, pa je zbog premjera tribalo druge ostavit puno iza sebe. Cilim putem pratija nas je mali vitar, al barem je stalno nešto puvalo, pa smo Sušac okrenuli u 2 i 20 — kaže Pjacun priznajući da su ih prethodno, negdje iza Paklenjaka, sustigli IBN i Sultan. No, u povratku ih je nosilo povoljno jugo, pa su kroz cilj prošli već u 11.05 u subotu, gotovo šest sati prije drugoplasiranog Naguala. Vremena za hladni Pipi u Mornarevu kutiću bilo je napretek.
— Ova regata je uvik gušt. Nema spavanja, jedrite u dvoje. Kad sve štima, onda je užitak jedrit — zadovoljan je Darko Prižmić. Njemu na ovakvim regatama ne treba ni san, ni voda. Ipak, jako su prijali sendviči iz Popaja koje su podgrijali na suncu. — Kad je napeto, nema spavanja. Sitite se da će brod otić kvragu ako ga pustite i odma’ se razbudite — kaže Pjacun, koji najviše uživa u noćnom jedrenju. — Aktivira se šesto čulo. Ludilo osjećaj!
Dok smo s pobjedničkim dvojcem čakulali u debeloj hladovini, ostatak natjecatelja zapeo je oko Splitskih vrata, koja su uvijek najteža dionica u regatama splitskog akvatorija. Najveća akcija stigne jedriličare oko Visa, pa je i ovaj put bilo ludovanja sa špinakerom. Po lučici se mota i prvi čovjek regate Damir Višić. Djeluje prilično opušteno iako ga sa svih strana dozivaju. — Ovo vam je takvo misto. Svi su opušteni. Pari se da nema stroge organizacije, a opet sve štima. Na ovakvim regatama ljudima je stalo do jedrenja, a ne do prvog mjesta. Važno im je završit regatu — kaže Višić. I zaista, u subotu u 20.45 sati kroz cilj je prošla i posljednja jedrilica, Barka Barka slovenskog dueta Marka Šventa i Dejana Velimirovića. Idealan ishod za završetak jubilarnog Sušca 100x2.
Višić nam priča kako je ova regata nastala 1996. godine, po uzoru na talijansku 500x2. Jedrilo je po jakom levantu i jugu, pa je izazov za dva člana posade na brodu bio izniman. Izdržati regatu na kojoj dvojica rade sve, bez autopilota i s plombiranim motorom, nije jednostavno. — Ipak, svi guštaju u Sušcu 100x2. Dionica nakon Pelegrina prema Sušcu prava je čarolija... — dodaje Višić, zadovoljan što je regata dobila međunarodni karakter. Slovenci prednjače među stranim sudionicima.
Prije samog starta regate uhvatili smo posadu Naguala, Slovence Tonu Vidmara i Aleša Smokvinu. Stari su to znanci Splićana koji ne propuštaju ovakve užitke. Dobro raspoloženi, s više slojeva Nivee na licu, pripremali su jedra. Jedina su posada koja je iz Mornara isplovila na jedra. Ostale je gumenjakom odvukao do starta Jozo Jakelić. — Ne treba nas vući, hvala. Sad ćemo krenuti. Skoro je 12 milibara — kaže Vidmar gledajući na sat.
Smije se Višić na simpatičnu pogrešku nagualca i da znak za početak regate. Rođendan joj je, ne smije se kasniti na takve obljetnice.

REZULTATI 1. AA, Darko Prižmić i Igor Pjacun, 2. NAGUAL, Tone Vidmar i Aleš Smokvina, 3. MR. DEE JAY, Branko Lišić i Vjekoslav Kragić, 4. SULTAN, Ratko Tomić i Lovro Orešković, 5. IBN, Niko Kmetović i Ivan Grgić, 6. RIVI, Paško Kolombatović i Mladen Crnošija, 7. KRIMEJA, Arsen Jurasić i Boštaj Žagar, 8. OPPORTUNITY, Vedran Nemeš i Ivan Nemeš, 9. OGOTA, Slaven Fischer i Dag Oršić, 10. MAŠA, Dušan Gjura i Luka Kepec, 11. SAN KLEMENT, Nediljko Marušić i Igor Ivančić, 12. LUCIJA, Boris Kašljević i Davor Kovačić, 13. IZAZIVAČ, Miljenko Nikolić i Neven Galić, 14. ISABELA, Ivan Sudnja i Klaris Perić, 15. FRANK ANALAB, Marko Stipčević i Marinko Stipčević, 16. OMERTA, Vicko Ozretić i Hrvoje Miličević, 17. SQUAW, Mira Boban i Saša Boban, 18. SREČA, Gorazd Krajnik i Janez Zajc, 19. PAJANA, Rok Kavčić i Mitja Premrl, 20. PINKY, Tomo Pugelj i Marko Pritekelj, 21. MIŠKA, Ivan Sović i Miki Peperko, 22. SEXY, Stanko Užmah i Samo Mužina, 23. BARKA BARKA, Marka Švent i Dejan Velimirović Odustali: VELA, Emil Tomašević i Špirko Koceić, MARČELINA, Nikša Radišić i Ozren Galić, MISTIK, Mladen Pivčević i Tonči Puović

TORTA Dodjela pobjedničkih pehara za najbolje jedriličare regate u nedjelju navečer privukla je mnogobrojnu, veselu ekipu od jedara. Slavilo se do kasno u noć u popularnom Kutiću, a uz ribu s gradela, publika se osladila i tortom u obliku Sušca, istina u manjem omjeru od originala. Posebna nagrada Mornara pripala je Igoru Ivančiću Igi, legendarnom treneru jedrenja koji je mnoge od sudionika regate učio prvim spoznajama o vjetru i moru.

Cres - Ilovik - Sali - Primošten - Bobovišča - Split

BB ni več naša, a se obnaša, kot da je. Marko, novi lastnik, je za 1. maj delal antifouling in poliral boke, paluba pa je zanemarjena. Najprej se lotiva nje in jo speglava tako, da je na barki znosno živeti.

Startava v nedeljo okoli 12. ure. Goc je naju in odojka pripeljal na zadnji trajekt. Dopoldne še malo bluziva po marini, nato pa na pot. Morje ima okoli 20 stopinj, tako da se tudi kopava. Motor se lepo razlaufa in prvi večer sva v Iloviku. Šnjur v zelenjavni juhi dobro tekne.

Jutranja kavica je slaba, a brez dveh se običajno nikoli niti ne premakneva, a tokrat sva odplula po prvi in na mizi pozabila kruh, zato se vrneva v pristan. Nadaljujeva po znani poti mimo Sestrunja (na Molatu se okopava v toplem morju severnega zaliva). Ves čas nama pomaga rahel veter, tako da je povprečna hitrost preko 4,5 Kn. Zvečer pristaneva v Saliju pri Dadotu, ki ureja gostilno. Najdeva prijetno konobo Marin, kjer imajo odlične debele slane srdele iz Kalija.
Juranja kavica - 2x, kot je običaj, nato pa proti Primoštenu, da vidiva, če se lahko kaj dogovorimo za privez BB. Dogovorjeni smo namreč z Markom, da on pelje BB nazaj. Ribe naju ne služijo dobro, je pa potovanje lagodno in hitro. V Primoštenu je privez drag (ima pa kopalnico in WC), pa še za BB se ne da nič dogovoriti. Predpisi so tako ostri, da je to kar mala štala. Zvečer greva v konobo ob morju SW od pomola, kjer imajo krasne dagnje.

Tradicionalni cilj je Bobovište, kjer naju je Dinko že pričakoval. Bobovište je še vedno lepo in mirno. Zvečer nama gazda speče ribice, tako da sva spet dobro podprta. Za drugo leto obljubi brodet od tabinje s Sušca. On gre namreč isti dan na Sušac na janjca.

Mornar v Splitu je vedno prijazen kraj. Ob Izazivaču naju čaka privez - verjameva, da ne slučajno. Kutič je ozelenjen, Bana so aktivirali za regato. Vse se spreminja, Franeta ni več...

Za regato je prijavljenih 25 bark. Stari prijatelji, znanci, vsi smo veseli snidenja. Dejan skuša sprovocirati kako nagrado za BB, ki na regatah preživi največ časa, a ga Višič zavrne, češ da je nagrada že to, da nama dovolijo štartati. Pa še res je, same velikanke, med njimi pa midva. Pred regato nikomur ne poveva za novico, a Luciano Lipe že vse ve o Barki veli. Đani mu je vse povedal...

Regata

Štartamo točno, vetra zelo malo, zato sva spet zadaj, a ne zadnja. Tokrat ne mečeva sidra, ker naju tok nosi v pravo smer. Ne vem zakaj sem se jaz prijel krmila, najbrž zaradi starta, ker se Dejan na štartu običajno drži bolj v pozadini. Najbrž sem slabo krmaril...

Proti vratom  naju nese genova in iščeva jezike vetra. Tisti, ki so šli pod Šolto, so ostali brez vetra, pod Bračom pa so ga dobili. Midva se drživa sredine. Za nama pluje Ozren na Bavariji 36 z navijalnimi jadri, zato mu ne gre najbolje. Vrata vzameva po sredini, zunaj pa je ostalo zelo malo vetra. Do Pelegrina poizkušava tudi z nevenom in z našim špinom. Okoli 22:00 doseževa rt Pelegrin. Tokrat je tok na srečo proti Hvaru, zato drsiva proti Pokojnem dolu. Vetra ni. Do svetilnika na koncu kanala potrebujeva 4 ure, ob 2:30 sva skozi, Pjacun in Prižnič pa takrat že obrneta Sušac. Končno potegne nekaj levantu podobnega in morala se dvigne. Ko bi vsaj držalo do Sušca in na to obrnilo na jugo, da naju odnese še nazaj.

Dolga je bila, a ob 11:30 sva le pod Sušcem. Jugo se je dopoldne že kar razpihal. Svetilničar je bil kar začuden, ko naju je zaslišal, zato je prišel na rob pogledat, katera barka vztraja v regati. Pomahamo si. Lep občutek, ko vidiš človeka sredi morja, imaš občutek kot da se pogovarjaš z njim.

Povratek je špica: jugo drži okoli 10 Kn, tako da ves čas letiva s špinom tudi skozi Ždrelac vse do Pelegrina. Hitrost je odlična, na Pelegrinu pa pospravia najin špin in greva na genovo vse do vrat. Vrata vzameva skoraj po sredini, nato pa takoj za Mrdujo klasika - bonace. Pred Splitom olje, pred nama pa bavice. Odločiva se za Bračko stran, ker pričakujeva, da bo jugo prepihal splitski zaliv. Res, ko prideva do rta Brača, se na desni pojavi vedno več vetra, zato do cilja spet letiva.

Bala sva se, da ne bova končala v limitu, saj sva obrnila zelo pozno, a se je izšlo. Na koncu korigirano 14. mesto in bučen aplavz.

Pred razglasitvijo poveva kolegom za Barko Velo. Neven nosi naslednji dan majico BB, v torbi ima nož BB...

Vračanje BB čez en teden prevzame novi lastnik Marko, ki se po odisejadi z Mojco in Dejanom srečno pripelje v Split in prevzame barko.

Darko in Igor, zmagovalca

2006 - Mokra regata

Sušac naš tradicionalni. Zdaj je že tradicija in se niti ne sprašujeva več ali, temveč samo kdaj kreneva. Letos bi skoraj dejanova vikendica prevladala s pomembnostjo, a sva na koncu le šla v petek na zadnji trajekt, kot se spodobi. Karabajo se nama je pridružil na odojku. Tudi zjutraj je bil Nikola ključ do lučkega kapetana. Po vseh pooblastilih in dokumentih, ki sva jih pred tem dobila, nama je kapetanica pojasnila, da se ji ne ljubi startati računalnika, ker v soboto itak ne delajo, sicer pa sploh ne rabiva crew liste, ker greva na regato.

Torej ob 11. uri odrineva s Cresa preko Osorja. V Nerezinah kupiva sončna očala, ker sem svoje pozabil doma. Prenočiva na Iloviku.
Silba je že kar obvezna destinacija za kavico. Vreme naju služi, saj sva cel dan na motorju s 4,7 kn. Letos dela res lepo in niti ne kadi več. V Saliju greva zvečer do Ivane na sardele, ker sva svoje ribe pojedla že med plovbo. Skuši sta bili odlični, ostalo pa je še malo za juhico, ki je bila bolj rižota, a Dejan je dobra stranka, ne prigovarja.

Bobovišča na Braču - konoba Vala.

Jugo se počasi dviga, a greva vseeno skozi Kornatski kanal, vendar naju veter in valovi zavrnejo. Po drugi strani Žuta je malo bolje, a sva na 2. kratu in floku. BB gre krasno, brez sile in trpljenja skozi valove. Nočeva je matrati, saj ima poškodovano peto jarbola. Prenočiva za 317 kun v Hramini (do 12. m so iste cene). Jugo pojača, zato počivava po isti ceni še en dan. Vreme se končno umiri, piha blagi NW in v enem dnevu sva v Bobovištu (povprečje 5,3 kn), kjer naju na rivi Danko priveže na svojega Marinera. Vsako leto se ustavitva v Bobovišču, kjer se počutvia kot doma, lep občutek. Speče nama najino palamido.
Zjutraj je Dejan pravi Jack: morje ima 16 stopinj, on menja propelo. Nato se pol ure greje pod tušem in nato se za eno uro zavije v spalko, da se vsaj malo ogreje. Naslednje leto jo bova menjala v Mornaru, če nama bo Marko sploh še posodil BB.
V mornaru vse po starem, prijetno, lepo naju sprejmejo vsi po vrsti, posebno Miljenko in Neven.

Regata

S štartom je spet križ, ker nas ne morejo pravočasno izvleči na regatno polje. Letos je razpon dolžin impozanten; od 6,5 do 18 metrov (Big one, Lolita, Shipman, Asso...) Piha blagi NE. Po štartu že misliva, da bova imela letos vsaj eno barko za družbo, a se je posadka nekako zbrala in naju do vrat prehiti. Genovo strgava pri prvem spuščanju, ker je že čisto preperela. Krpava z dvostranskim trakom, ker pravega traka ne najdeva. Letos sva res bolj slabo pripravljena, a bo že šlo. Na koncu ne najdeva traku, ki sva ga kupila ravno v ta namen. Pri Pelegrinu se dvigne močnejši veter, zato greva na flok in letiva skozi kanal in Ždrelac, kjer je zelo močan tok v kontra smer, a je verta na srečo dovolj. Skrajšava jadro in letiva proti Sušcu ves čas več kot 5 kn.

Nebo je čudovito: na severu je jasno, nad Hvarom mavrica v zadnjem soncu, za Sušcem črno, na zahodu pa se bliska. Upava, da bo vse to potovalo proti jugu. Prognoze te dni so bile: vsi vetrovi vseh moči. Malo mi je tesno, če bi se razvila močna tramontana, ki v tem delu naredi zelo visoko morje. A vreme se obrača na mokro. Ob 22. prične deževati in pada. Jaz v kabino na navigacijo, Dejo zmrzuje na dežju. Nič se ne vidi, ker je za Sušcem vse črno. Medtem zamenjava še osvetlitev kompasa, a je lučka žal rdeča in je Dejanu slabo ob pogledu nanjo, a to prizna šele naslednji dan, da me ne bi prizadel, ker sem se trudil. Prijatelj.


Ob 1:30 sva pod svetilnikom. Enkraten občutek je poklicati svetilničarja na Sušcu. Veš, da si ga zbudil, a komaj čakaš, da se mu lahko javiš in slišiš njegov glas. To noč je bil poleg tega najlepši ženski glas z Miške, ko se je Miki javila svetilničarju. Samo to je bilo mehko, toplo in nežno v tisti mrzli in mokri noči.


Na sebi sem imel 9 plasti oblačil.
Na Sušcu ima Dejo tudi rojstni dan: ostani tak kot si, Dejan, ne menjaj običaje!!!

Dejo ima 55 let. Po obratu običajno zamenjava vloge: Dejo gre v kabino na regeneracijo, jaz za krmilo. Do Paklenjakov sem popolnoma premočen. Slabo sva navigirala to noč, zato morava okoli Vodnjaka. Potem spet zamenjava, skuhava kavo in ugotoviva, da lahko barko grejeva na plin: eno roko daš v kabino, drugo na krmilo.
Kar lepo napredujeva: Pelegrin ob 8:00, Vrata ob 11:00. Že diši po rekordu, a Splitski zaliv pokaže svoj znani obraz: če te že spusti skozi vrata, potem te pusti čakati na daške vetra z vseh smeri. Nekaj časa lutaš proti Čiovu, nekaj časa proti Braču, samo v Split ne gre. Vse imava mokro: notranjost barke in vsa oblačila. Samo v prvi kabini je suhi azil, ker sva jo pravočasno zaprla. Letos se vsake 4 ure javljamo RO, na koncu pa oni naju kličejo vsako uro za pozicijo. Samo naju še čakajo, kot vedno, a midva sva vztrajna od konca. Okoli 16. ure prideva v Split, Edo naju veselo dočaka. V Mornaru naju čakajo topli krožniki in kup mesa z omako: res so pozorni do naju.

Na razglasitvi, ki jo vodi nova ekipa omladincev pod Miljenkovim vodstvom, dobiva poseben pokal "Barkaši". To naju je trefilo. Ker smo najmanjši, uporni in dobri prijatelji, ki ne gredo narazen. Tako ga jaz razumem, zato bi moral biti samo en pokal za vse tri: za barko in za naju.
Hvala Mornarevci, zadužili ste nas. Hvala Sušac, stvorio si Barkaše, naše dublje prijateljstvo.

Vračanje v treh delih. Z Jolando do Primoštena, kjer jo išpekcija nepričakovano pokliče v Novo mesto. Izkazalo se je, da je bilo tako bolje, ker je bilo potem preveč morja in vetra za njo. Sam po burji do Nerezin, nato pa še z Dejanom in odojkom do Cresa.